Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje

Ljubljana, 2. april 2021 – Do konca meseca mora Slovenija Evropski komisiji predložiti nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Z njim bodo sprejete odločitve, ki bodo vplivale na vse sfere družbe še naslednjih nekaj desetletij, zato ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Prvi korak za to bi bila javna objava nove verzije osnutka.

1,6 milijarde EUR nepovratnih in 3,6 milijarde EUR povratnih sredstev – toliko si lahko Slovenija zagotovi za okrevanje po krizi COVID-19, investicije v digitalni prehod ter za reševanje vse hujše podnebne krize.

Gre za rekordno visoke zneske, ki so lahko odločilni za pravočasno pripravo na neboleč prehod v podnebno nevtralno družbo. Vendar pa je decembra javno objavljeni osnutek slovenskega NOO nakazal resno možnost, da država ne bo naslovila podnebne krize prek največjih sistemskih problemov, kot so ogljična intenzivnost industrije, neobvladovanje emisij TGP v prometu in zaostanke na področju rabe sončne in vetrne energije.

Rok za oddajo se bliža

Po besedah predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor ter Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), na nedavnem posvetu pri predsedniku države, je bil NOO od decembra močno nadgrajen. Izključili naj bi številne z vidika okolja sporne projekte, ni pa znano kdaj, in če sploh, bo javno objavljena posodobljena verzija.

Taj Zavodnik, Focus, društvo za sonaraven razvoj, ob tem izpostavlja: “Pozdravljamo napovedane spremembe nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, a gre po drugi strani zgolj za še enega v seriji netransparentnih procesov. Za javnost je še vedno dostopen zgolj decembrski osnutek, glede napovedanih sprememb pa naj bi se zadovoljili izključno z ustnimi zagotovili predstavnikov ministrstev in SVRK. Glede na bližajoči se rok za oddajo NOO pričakujemo čimprejšnjo javno razgrnitev dokumenta in možnost vključevanja zainteresirane javnosti.”

Na pomen vključevanja javnosti in civilne družbe za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora vztrajno opozarjajo številne evropske institucije. Evropski parlament je izrecno pozval k uporabi načela partnerstva pri oblikovanju nacionalnih načrtov porabe za NOO. Vključevanje partnerjev je pomembno tako v fazi programiranja kot v fazah izvajanja in spremljanja, zagotavlja boljše razumevanje lokalnih potreb in prihodnjih izzivov ter preprečuje goljufije in nesmotrno porabo sredstev.

Bo dve slabi nominaciji izbrisala dobra?

A kljub temu vlade številnih držav članic izključujejo nevladne organizacije in splošno javnost iz procesov priprave NOO. V Sloveniji je bilo javno posvetovanje namenjeno peščici izbranih akterjev – gospodarstvenikom in lokalnim oblastem. Trenutni javno dostopen osnutek NOO pa kaže na pomanjkanje podnebnih ambicij in ohranja ter spodbuja netrajnostne oblike mobilnosti. To smo izpostavili tudi v okviru spletne kampanje EU Cash awards* in z nominacijo slabih ukrepov v nacionalnem NOO opozorili na nesmotrno porabo sredstev.

Namen kampanje EU Cash Awards je spodbuditi države, da pri pripravi končnih verzij načrtov izločijo vse okoljsko škodljive ukrepe ter spodbudijo rešitve za spopadanje s podnebno krizo. Na podlagi decembrskega osnutka NOO je Slovenija na seznamu za denarne nagrade EU pristala z dvema slabima praksama – vlaganjem v asfaltne projekte in ustanavljanjem nacionalnega letalskega prevoznika. Smo v pričakovanju, da ju zamenjamo z dobro nominacijo, vendar za to potrebujemo več kot zgolj ustna zagotovila.

* Kampanjo pripravlja CAN Europe s svojimi članicami in partnerji. Mreža CAN Europe ima več kot 170 članov iz več kot 38 evropskih držav in predstavlja več kot 1500 nevladnih organizacij ter več kot 47 milijonov ljudi. Focus, društvo za sonaraven razvoj je član CAN Europe, odkar je Slovenija vstopila v Evropsko unijo.

Kontakt za več informacij: Taj Zavodnik, [email protected]