EU se zaveda, da je varčna in učinkovita raba energije način za povečanje energetske varnosti, ustvarjanje delovnih mest, nadzorovanje naraščanja cen energije ter zmanjševanje vplivov na okolje in človekovo zdravje. Evropski svet je v marcu 2007 sprejel cilj do leta 2020 doseči 20 % energetskih prihrankov [6], ki pa še danes ni zavezujoč. Besede iz papirja niso bile prenešene v dejanja, zato projekcije jasno kažejo, da smo trenutno na poti, da cilj zgrešimo za polovico. Zato je Evropska komisija v letu 2011 pripravila predlog Direktive o energetski učinkovitosti, ki bo pomagala zagotoviti doseganje cilja.

Sedaj, ko je osnutek direktive na bruseljskih pogajalskih mizah, je jasno, da države članice držijo figo v žepu: ključni cilj držav članic – med njimi tudi Slovenije – je zagotoviti, da bodo morale narediti čim manj za varčno in učinkovito rabo energije. Večina jih je proti temu, da postane cilj zavezujoč. Predlagajo, da vsaka država opredeli svoj cilj in svoje metodologije za doseganje cilja, čeprav takšen pristop dokazano ne prinese rezultatov. Prizadevajo si za oženje obsega ukrepa za letno stopnjo obnov javnih stavb ter obligacijske sheme za zagotavljanje prihrankov energije pri odjemalcih. Zato je Focus, društvo za sonaraven razvoj, danes ministru Černaču poslalo pismo, s katerim ga poziva, da se skupaj z evropskimi kolegi zavzame za zakonodajo, ki bo zagotovila doseganje energetskih prihrankov ter tako koristila ljudem in okolju.

»Ko se pogovarjamo o energetiki v Sloveniji, pogosto slišimo očitek iz ust odločevalcev, da okoljske organizacije energetskim projektom samo nasprotujemo. Vendar pa v Focusu že vrsto let neuspešno opozarjamo na nujnost ukrepov za varčno in učinkovito rabo energije in pozivamo k oceni potenciala za energetske prihranke ter razvoj sektorja,« pravi Tomislav Tkalec, vodja programa Energija v Focusu, in dodaja: »V času, ko bo velik del ljudi v Sloveniji moral zategniti pas zaradi varčevalnih ukrepov, vlada išče načine, kako se izmakniti obvezam za varčevanje z energijo, čeprav bi takšne obveze koristile vsem nam.«

Cilj 20 % energetskih prihrankov vodi k milijardnim letnim prihrankom na evropski ravni, zmanjšuje evropsko uvozno odvisnost in ustvarja številna nova delovna mesta [6]. Najpomembnejše pa je, da bi nas ta cilj postavil na pot doseganja 80 – 95 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050. »Zato vlado pozivamo, da se zavzame tako za zavezujoče cilje kot zavezujoče ukrepe, ki bodo zagotovili doseganje ciljev«, pojasnjuje Tkalec.

Slovenija porabi 54 % več energije na enoto proizvoda, kot je povprečje EU. Zaradi naraščajočih cen energije, pa tudi zaradi dotrajanosti stavb, se v Sloveniji več kot tretjina gospodinjstev sooča s t.i. energetsko revščino. To pomeni, da si gospodinjstvo težko privošči, ali pa si sploh ne more privoščiti pokrivanja osnovnih energetskih potreb [7]. V Sloveniji porabimo skoraj 10 % elektrike zaradi naprav v stanju v pripravljenosti [8]. »Potenciala za energetsko učinkovitost v Sloveniji ne manjka. Je pa zanimivo, da bi se tudi nova vlada raje ukvarjala s proizvodnjo energije, kot z varčevanjem. Kot razlog za nasprotovanje zavezujočim energetskim prihrankom namreč vlada v svojem stališču  [9] navaja, da bi to onemogočalo gradnjo novih elektrarn,« še dodaja Tkalec .

V društvu Focus so prepričani, da je učinkovita raba energije najbolj učinkovit instrument za naslavljanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov v EU. Trdno so prepričani, da bi morali odločevalci sprejeti zavezujoč cilj in ga podpreti s finančnimi spodbudami ter ukrepi na strani povpraševanja, namesto da se prednostno osredotočajo na zagotavljanje ponudbe energije. Z odlašanjem pri sprejemu zavezujočega cilja za energetsko učinkovitost Evropski svet zamuja priložnost, da naslovi okoljska in zdravstvena tveganja ob hkratnem zmanjševanju odvisnosti od uvožene nafte in plina, spodbujanju gospodarstva z ustvarjanjem novih delovnih mest ter zmanjševanjem stroškov za potrošnike.

***
KONTAKT:
Urška Žmauc, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 0590 71 326
VEČ INFORMACIJ:
Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 0590 71 325

Opombe:
[1] Focus, društvo za sonaraven razvoj, je samostojna, nevladna, nepolitična in nepridobitna okoljska organizacija, ki od 2003 deluje na področju podnebnih sprememb. Od leta 2009 ima status društva, ki deluje v javnem interesu, od 2008 pa izpolnjuje kriterije Standarda kakovosti za NVO. Društvo Focus osredotoča svoje delo na teme podnebje, energija, mobilnost ter globalna odgovornost in potrošnja. S svojim delom in zgledom želijo pokazati, da je lahko vsak od nas okoljsko in družbeno odgovoren.
[2] Pismo ministru Černaču, ki so ga pripravile evropske in nacionalne okoljske organizacije v partnerstvu z drugimi evropskimi zvezami, vključno z vodilnimi evropskimi poslovnimi združenji, je dostopno tukaj.
[3] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DK-10-001/EN/KS-DK-10-001-EN.PDF
[4] http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2010/dz07-10.pdf
[5] http://www.ustavimotes6.si/
[6] http://focus.si/index.php?node=285
[7] www.achieve-project.eu
[8] http://focus.si/index.php?node=193
[9] http://imss.dz-rs.si/imis/7c6b69b3fc42d6603840.pdf

Sporočilo za javnost v pdf obliki je na voljo tukaj.