Vlada je z novelo anti-koronskega zakona na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. V novi anti-koronski paket so namreč skrili neprijetno presenečenje: 42. člen zakona nevladnim organizacijam v javnem interesu na področju varstva okolja določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje.
Vlada se je izločitve nevladnih organizacij lotila domiselno: ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj – saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati.
Predvideni dodatni pogoji so (izkazano za tekoče in zadnji dve leti):
– za društva: 50 aktivnih članov (kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov);
– za zavode: zaposlene 3 osebe za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja NVO;
– za ustanove: da ima ves čas najmanj 10.000 EUR premoženja.
Kaj to pomeni za okolje in naravo? V naslednjih dveh letih se bodo vsi gradbeni projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov! Taka ureditev je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, z Ustavo RS, ki določa neposredno uporabo ratificiranih konvencij, in z direktivami EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.
Ne sprenevedajmo se: onemogočiti izvajati neko pravico s pogoji, ki jih ni mogoče izpolniti, pomeni, da te pravice praktično ni več. Zakaj se vlada boji okoljevarstvene presoje? Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so okolju prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost.
EKO KROG – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC
Ekologi brez meja
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Focus, društvo za sonaraven razvoj
IPoP – Inštitut za politike prostora
Zveza društev za obvarovanje in sonaravni razvoj ob Muri – MOJA MURA
Greenpeace v Sloveniji
CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Amnesty International Slovenije
Slovenska filantropija
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Slovensko društvo za zaščito voda
Slovensko odonatološko društvo
Ljubljanska kolesarska mreža
Mariborska kolesarska mreža, društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa
Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum
Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica
Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce
Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije
DPRS – Društvo za preučevanje rib Slovenije
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
Zavod Dobra pot, zavod za kulturo in sonaravno delovanje
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
Botanično društvo Slovenije
Red Tree Heritage, zavod za interpretacijo dediščine in trajnostni razvoj
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj
Zavod Voluntariat
Zavod Sopotniki
Zavod Revivo
Društvo za Naravo – Jalovec
Društvo Pazi!park
Zavod za uporabno botaniko Divji vrt
Društvo Študentov Naravoslovja
Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje
Ekvilib Inštitut
Kulturno ekološko društvo Smetumet
Zavod Krog
Zavod Tri, Skofja Loka
Zavod Symbiosis, so. p.
Forum za enakopraven razvoj
Zavod Muzej norosti, Trate
