Državni zbor je minuli teden sprejel Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo (JEK 2). Vprašanje, ki ga v II. točki zastavlja volivcem, je sugestivno in nejasno. Takšno vprašanje ne more biti podlaga za demokratično izrekanje volje prebivalcev Republike Slovenije glede tako finančno obsežnega projekta, kot je JEK 2. Ustava vzpostavlja varovalke, ki zagotavljajo svobodno izrekanje volje ljudi na referendumu, tudi posvetovalnem. Skupina zaskrbljenih posameznikov in organizacij nas je zato vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka na Ustavno sodišče.

Na referendumu 24. novembra letos bo pred volivci naslednje vprašanje: “Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?”. Vprašanje je, kot rečeno, sugestivno in nejasno, zaradi česar posega v 2. in 44. člen Ustave ter nasprotuje 37. členu Zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Odlok postavlja sugestivno vprašanje, saj volivce zavaja k podpori JEK 2 z navedbo predpostavke glede stabilnosti oskrbe z električno energijo JEK 2, čeprav takšne stabilnosti ne more zagotavljati. Stabilnost elektroenergetskega sistema je odvisna od vseh virov pridobivanja električne energije, povezanosti v evropsko omrežje in infrastrukture za prenos električne energije. Kot je poudarila zakonodajnopravna služba Državnega zbora, gre za nedopustno interpretacijo referendumskega vprašanja s strani pobudnikov referenduma. S takšnim vprašanjem Državni zbor posega v pravico volivcev, da svobodno izrekajo svojo voljo na referendumu, organizatorje volilne kampanje na strani proti pa postavlja v neenakopraven položaj. Vprašanje nasprotuje mednarodnim standardom glede referendumov, ki jih je vzpostavila Beneška komisija Sveta Evrope. Tudi Ustavno sodišče je v preteklosti že izrecno prepovedalo postavitev takšnih referendumskih vprašanj.

Vprašanje prav tako jasno ne opredeljuje, kaj je predmet glasovanja na jesenskem referendumu. Nejasno kombinira izrekanje volje glede izvedbe konkretnega projekta JEK 2 s splošnim vprašanjem glede podpore nizkoogljični in stabilni oskrbi z električno energijo. Odlok uporablja pojem “nizkoogljični viri energije”, ki ga volivci lahko razumejo različno od novega Energetskega zakona, ki pod definicijo nizkoogljičnih virov izključuje obnovljive vire energije. Vprašanje eksplicitno ne določa, kakšna bo konkretna posledica referenduma z vidika pristojnosti Državnega zbora, zaradi česar ni mogoče določiti, ali referendum sploh izpolnjuje sicer skope zahteve iz 26. in 28. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Iz referendumskega vprašanja niti ni mogoče ugotoviti, na katero področje urejanja iz pristojnosti zakonodajalca se nanaša, niti ni mogoče jasno opredeliti predmeta zakonskega urejanja, s čimer nasprotuje načelu jasnosti in določnosti predpisov in načelu pravne države iz 2. člena Ustave RS.

Pobudo smo vložili dr. Dušan Plut, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Lovro Sternad, dijak prvega letnika gimnazije, ter organizaciji Focus, društvo za sonaravni razvoj in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.    

Dr. Dušan Plut, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je izpostavil: “Na posvetovalnem referendumu naj bi državljani odločali o investicijsko najbolj zahtevnem po-osamosvojitvenem projektu (JEK 2), katerega vrednost naj bi po okvirnih ocenah celo presegla sredstva državnega proračuna.” Za tako pomembno razvojno, okoljsko in medgeneracijsko odločanje bi bila po mnenju Pluta neobhodna časovno daljša, širša, večplastna in verodostojna informiranost, ki bi udeležencem referenduma dejansko omogočila sprejetje pretehtane odločitve. “Žal je referendumsko vprašanje izrazito sugestivno, saj naj bi prihodnjo stabilno oskrbo z energijo omogočala zgolj souporaba jedrske energije. Zato bi bilo umestno, da se referendum časovno odloži in se izdela neodvisna strokovna študija, ki bi vsebovala energetska scenarija z jedrsko energijo in brez nje.”

Lovro, dijak prvega letnika gimnazije, je poudaril: “Jaz sem za glasovanje na referendumu še premlad, razumem pa, da bo odločitev o JEK 2 po vsej verjetnosti vplivala tudi na mojo prihodnost. V medijih ni vse v zvezi s tem zapisano preprosto, čeprav bi moralo biti. In vprašanj o tem je res veliko, kar verjetno pomeni, da je tudi veliko skrbi. Mene predvsem skrbi, da bi zaradi tega v prihodnosti zmanjkalo denarja za druge stvari, kot so šole, bolnice in za ljudi, ki potrebujejo pomoč.”

Katja Huš, strokovna sodelavka iz Focusa, društva za sonaravni razvoj, je poudarila: “Kako bi lahko finančno megalomanski projekt gradnje jedrske elektrarne, ki se lahko vleče desetletja, pomagal pri zagotavljanju stabilne oskrbe z električno energijo, je nekaj, kar bi morali propagandisti ideje šele v javni razpravi argumentirati, ne pa postaviti kot dejstvo v samo referendumsko vprašanje. V času, ko smo priča hitremu razvoju tehnologij obnovljivih virov, hkrati pa spremljamo zaton jedrske energije, je namreč to daleč od resnice in popolnoma neprimeren način zavajanja državljanov Slovenije.”

Aljoša Petek, okoljski pravnik s PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, opozarja: “Razvite in resne demokracije se instituta referenduma lotevajo odgovorno in s spoštovanjem do svojih volivk in volivcev. Nikakor ne morem trditi, da s tokratnim referendumskim vprašanjem politika spoštuje ali deluje v dobro ljudi. Na PIC verjamemo, da se mora civilna družba odzvati ob vsakem poskusu zlorabe in zavajanja, saj nas v nasprotnem primeru naslednji poskus manipulacije čaka tako rekoč za vogalom. Vsako tovrstno prakso je treba takoj zaustaviti. Pobudniki upamo, da bo Ustavno sodišče našo pobudo vzelo v absolutno prednostno obravnavo, do končne odločitve zadržalo izvajanje Odloka o referendumu ter ga zaradi izrazito manipulativnega in nejasnega referendumskega vprašanja odpravilo. Naj bo ob naslednjem poskusu politika prisiljena k iskrenosti.”

Luka Štrubelj, pravnik s PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, je izpostavil: “Referendum je najvišja oblika izrekanja volje prebivalcev Slovenije. Vsak pravnik ve, da so sugestivna vprašanja v pravnih postopkih prepovedana. Iz priče izvabljajo specifičen odgovor in izkrivljajo resnico v prid tistega, ki sprašuje. Če prepovedujemo takšno zavajanje v pravnih postopkih, je jasno, da Ustavno sodišče tega ne sme dopustiti politikom za svoj interes v primeru največje investicije v zgodovini Slovenije. Čemu posvetovalni referendum o JEK2, če so se politiki že odločili za nas, kako naj glasujemo?”