Pred nami je nov vročinski val, pred katerim se nekateri ljudje ne bodo mogli zaščititi. Vse več vročinskih valov pomeni tudi večje število smrti zaradi vročine. V EU si več kot petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. Zato želimo opozoriti na problem poletne energetske revščine tudi odločevalce pri sprejemanju novih ukrepov in politik, saj je ukrepanje nujno. Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam, ki upoštevajo bolj vroča poletja, morajo vključevati več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo, zelene strehe in stene, ki zgradbe izolirajo in senčijo. Prednost je treba dati politikam in strategijam, povezanim s prenovo stavb, da bi izboljšali splošno energetsko učinkovitost stavb in izkoristili potencial obnovljivih virov energije.

Energetska revščina ni prisotna samo pozimi, ampak tudi poleti

Energetska revščina ni problem samo pozimi, ampak tudi poleti. Glede na podnebne scenarije, ki kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v južni Evropi, lahko sklepamo, da se bo poletna energetska revščina v prihodnosti še bistveno povečevala. V EU si več kot petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. To pomeni, da na energetsko revščino ne bi smeli gledati le kot pojav, ko ljudje trpijo zaradi premrzlih domov, ampak tudi zaradi nevzdržno in nezdravo vročih domov poleti.

Poletna energetska revščina nesorazmerno prizadene najbolj ranljive

Vročinski valovi in njihovi spremljajoči ekstremni vremenski dogodki – suše, požari, nevihte – nesorazmerno prizadenejo najbolj ranljive dele prebivalstva. Ko se pojavijo vročinski valovi, so v najslabšem položaju navadno tisti z nižjimi dohodki, brezposelni, starejši, ženske, ljudje z zdravstvenimi težavami in brezdomci, saj običajno živijo v najbolj neustreznih domovih (ali jih sploh nimajo) in imajo slabši dostop do hlajenja.

Poletna energetska revščina se bo v prihodnosti še povečevala

Podnebne spremembe naj bi prinesle vedno večje število ekstremnih vremenskih dogodkov, ki se bodo povečevali tako po intenzivnosti kot po pogostosti. Podnebni scenariji kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v južni Evropi, zaradi česar je regija še posebej občutljiva na škodljive vplive visokih temperatur na toplotno udobje v domovih.

Problem, ki terja več pozornosti

Poletna energetska revščina je še vedno deležna le malo pozornosti medijev in odločevalcev. Problem poletne energetske revščine niti ni vključen v opredelitev energetske revščine. Prav tako ostaja pomembna vrzel v informacijah, ki so nam na voljo. Medtem ko statistične službe spremljajo energetsko revščino pozimi, je o poletni energetski revščini na voljo le malo podatkov. Hlajenje v zaprtih prostorih postaja vse bolj pomembno vprašanje v Evropi, vendar so podatki o končni porabi energije za hlajenje prostora v profilu stanovanjskih stavb EU še vedno redki. Zato je treba več pozornosti nameniti vprašanju poletne energetske revščine, zlasti med tistimi, ki sprejemajo odločitve.

Nujno potrebujemo politike in ukrepe za boj proti poletni energetski revščini

Nujno moramo začeti razvijati načrte za reševanje poletne energetske revščine. Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam, ki upoštevajo bolj vroča poletja, morajo vključevati več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo, zelene strehe in stene, ki zgradbe izolirajo in senčijo. Te načrte je treba posebej prilagoditi najranljivejšim. Prednost je treba dati politikam in strategijam, povezanim s prenovo stavb, da bi izboljšali splošno energetsko učinkovitost stavb in izkoristili potencial obnovljivih virov energije. Pomembni so tudi posegi v mestih, namenjeni ublažitvi toplotnih otokov na urbanih območjih, kot je vključitev zelenih površin in sistemov za senčenje mest.

Projekt EmpowerMed naslavlja energetsko revščino v Sredozemlju

Dr. Lidija Živčič, koordinatorica evropskega projekta EmpowerMed, je pripravila kratek pregled politik, t. i. ‘policy brief’, ki smo ga danes posredovali tudi slovenskim odločevalcem. Dokument nudi več informacij o izzivih poletne energetske revščine ter načinih za reševanje le-te. Ukrepanje na ravni države je namreč ključno. Nekaj nasvetov o tem, kako lahko zmanjšamo porabo energije, tudi za hlajenje, doma pa v naši zbirki nasvetov spodaj.

Projekt EmpowerMed je financiran v okviru programa Evropske unije za raziskovanje in inovacije Obzorje 2020 v skladu s pogodbo št. 847052. Za vsebino tega dokumenta so odgovorni izključno avtorji. Vsebina ne odraža nujno mnenja Evropske unije. Niti agencija CINEA niti Evropska unija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje dokument.