Zakaj jedrska energija ni zelena

Zapis dr. Tomislava Tkalca je bil prvotno objavljen v časopisu Večer, 15. februarja 2022, in na Večerovi spletni strani.

Jedrska energija se je prebila v sam vrh perečih vprašanj, ki delijo države članice Evropske unije. Na Silvestrovo, le nekaj ur pred polnočjo, je Evropska komisija objavila predlog, v katerem jedrska energija dobiva mesto med trajnostnimi naložbami v taksonomiji EU, kar je posledica pritiska in interesov določenih držav z glavno zagovornico Francijo na čelu. Tehnična strokovna skupina, ki je izvajala presojo o vključitvi jedrske energije v taksonomijo EU, izpostavlja, da njena umestitev v taksonomijo financiranja ni upravičena, saj ne izpolnjuje uveljavljenih kriterijev.

Poenostavljeno rečeno je taksonomija seznam naložb, ki se lahko štejejo za okoljsko trajnostne v okviru šestih okoljskih ciljev. Vse dejavnosti, ki so uvrščene v taksonomijo, morajo izpolnjevati merila strokovne presoje, ki ugotavlja, ali izpolnjujejo kriterij »bistvenega prispevka« k cilju in hkrati »ne povzročajo znatne škode« oziroma »ne škodijo« preostalim ciljem. Uporaba taksonomije je za EU in države članice obvezna pri uvajanju zahtev in standardov glede okoljske trajnosti finančnih produktov, kot je okoljski znak EU za naložbe ali standard EU za zelene obveznice.

Potencialna škoda jedrske energije

Trenutno je na mizi predlog, da bi evropska taksonomija trajnostnega financiranja vključevala tako jedrsko energijo kot zemeljski plin, pri katerih pa obstaja več zadržkov glede uvrstitve v taksonomijo. Tehnična strokovna skupina za princip »ne povzročaj znatne škode«, ki je primarno izvajala analizo za pripravo taksonomije, je ugotovila, da jedrska tehnologija ni skladna s tem principom in Evropski komisiji priporočila, naj jedrske energije ne vključi v taksonomijo. Strokovna skupina je navedla ključne razloge, zakaj jedrska energija ni primerna za vključitev:

1)  Glede na trenutni razvoj tehnologije še ne obstaja dokončna rešitev za problem visokoradioaktivnih jedrskih odpadkov. Značilnosti in narava teh odpadkov predstavljajo dolgoročna medgeneracijska tveganja.

2)  Obstajajo številni dokazi o škodljivih vplivih na naravno okolje, ki izhajajo iz procesov življenjskega cikla jedrske energije (od rudarjenja urana do skladiščenja radioaktivnih odpadkov). Rudarjenje in predelava uranove rude lahko znatno poškodujeta okoliške ekosisteme in vodne vire, znani so škodljivi učinki na zdravje ljudi.

3)  Hude jedrske nesreče ni mogoče izključiti niti v najboljših komercialno dostopnih jedrskih elektrarnah. Odgovornost operaterja je v primeru hude nesreče omejena, preostale stroške pa prevzame državni proračun oz. jih moramo nositi kot družba (privatizacija dobičkov, socializacija tveganj). Posledice jedrske nesreče v Fukušimi so že zahtevale približno 100 milijard evrov, predvidoma jih bo potrebnih še nekaj 100 milijard, proces sanacije pa bo daljši od 100 let. Pet bivših Japonskih predsednikov vlad je zato pozvalo Evropsko komisijo naj izključi jedrsko energijo iz taksonomije trajnostnih naložb.

4)  Zaradi dostopa do zadostne količine hladilne vode so jedrske elektrarne večinoma umeščene na obalnih ali obrečnih lokacijah ter zato ranljive za poplave, ekstremne vremenske dogodke, dvig morske gladine, obalno erozijo in naravne katastrofe (npr. katastrofa v Fukušimi). Podnebne spremembe še zvišujejo stopnje tveganja.

Zaključek strokovne skupine je, da jedrske energije ni mogoče vključiti v taksonomijo, vsaj dokler se tako tehnologija kot upravljanje celotnega gorivnega cikla v celoti ne izkaže za trajnostno. Za taksonomijo bi moralo biti ključno izogibanje dolgoročnim škodljivim učinkom, ki jih ni mogoče odpraviti. Jedrske elektrarne pa nas, če štejemo čas njihove izgradnje, obratovanja in razgradnje in niti ne vključimo več stoletnega shranjevanja in skrbi za radioaktivne odpadke, zaklenejo v netrajnostno tehnologijo za naslednjih 80 do 130 let. Zato jedrske energije ne moremo obravnavati kot zgolj prehodne tehnologije na poti v podnebno nevtralnost.

Lobiranje za zaprtimi vrati

Proces analize in ocenjevanja posameznih vrst investicij v okviru priprave taksonomije je bil sprva zasnovan na znanstvenem pristopu, vendar je Evropska komisija v nadaljnjih fazah spremenila proces. Po posvetovanju z državami članicami je mnenje prve strokovne skupine zavrgla in za novo mnenje zaprosila Skupno raziskovalno središče (Joint Research Centre – JRC), znanstveno službo Evropske komisije, ki je bila ustanovljeno pod pogodbo Euratoma in ima že od začetka kot eno osrednjih nalog promocijo jedrske varnosti. Ta je – nepresenetljivo – presodila, da ni večjih ovir, da bi bila jedrska energija uvrščena v taksonomijo trajnostnih naložb.

To mnenje je postalo izhodišče intenzivnega političnega lobiranja za zaprtimi vrati. Francija vodi koalicijo desetih držav članic in vključuje tudi Slovenijo, ki trdijo, da je jedrsko energijo in plinske elektrarne treba vključiti v taksonomijo. Francija je trenutno edina država EU, ki gradi novo jedrsko elektrarno (tretji blok elektrarne Flamanville). Dodati velja, da so pridelali že desetletno zamude in skoraj trikratno podražitev projekta. Pred dobrim mesecem dni so na Finskem zagnali novi reaktor jedrske elektrarne Olkiluoto, dvanajst let kasneje in dvakrat dražjega, kot je bilo predvideno.

Očitno je vse lobiranje obrodilo sadove, saj je Evropska komisija sporočila, da vztraja pri opredelitvi jedrske energije kot prehodno zelene tehnologije. Nemčija, Avstrija, Portugalska, Španija, Luksemburg in Danska so že pred tem izrazile svoje nestrinjanje z novim predlogom taksonomije. Avstrija je že odločena, da bo odločitev Komisije glede trajnostne oznake jedrske energije spodbijala na Sodišču EU, pridružil se ji bo tudi Luksemburg. Javno nestrinjanje s trenutnim predlogom komisije je podala tudi strokovna skupina, ki je bila v začetku procesa odgovorna za ocenjevanje jedrske energije in ji je prisodila oznako netrajnostna. Končna odločitev o vključitvi jedrske energije bo znana v nekaj mesecih.

EU bi se namesto poskusov reševanja preživete tehnologije morala osredotočiti na pereča vprašanja, kot je iskanje rešitev za obstoječe visokoradioaktivne odpadke, saj večina držav nima rešenega niti dolgoročnega shranjevanja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.

Taksonomija, jedrska energija in Slovenija

Zagovorniki jedrske energije želijo z vplivanjem na strokovne presoje dati jedrski energiji trajnostni pečat. Glavni interes za to je gospodarski, saj si želijo članice, ki vidijo prihodnost v novih jedrskih elektrarnah, s klasifikacijo jedrske kot zelene naložbe, olajšati pridobivanje sredstev za nove projekte. Oznaka jedrske energije kot trajnostne v taksonomiji ne prinaša  samodejnih dodatnih sredstev, saj gre zgolj za klasifikacijo investicij. Komercialne banke že sedaj ne kreditirajo projektov novih jedrskih elektrarn, pred kratkim je iz dejavnosti izstopila tudi ruska Sberbank, saj gre za finančno preveč tvegane naložbe. Direktor Evropske investicijske banke je povedal, da ne bodo kreditirali naložb v nove jedrske elektrarne. Električna energija iz novih jedrskih elektrarn je zelo draga in brez državnih subvencij ni ekonomsko vzdržna. Finančna slika za projekt nove jedrske elektrarne v Krškem še ni jasna, a je glede na tuje primere zelo verjetna ocena o potrebnih desetih milijardah evrov (približno enoletni proračun Slovenije).

Medtem pa sektor obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji ostaja na stranskem tiru, brez jasne politične podpore. Slovenija ni dosegla niti lastnih OVE ciljev za leto 2020, zato smo Češki že plačali 5 milijonov evrov za statistični prenos deleža OVE. Namesto vlaganja vseh naporov v en megalomanski projekt, ki nam ne bo pomagal pri uresničitvi podnebnih in OVE ciljev za leto 2030, bi morali te kapacitete, človeške, institucionalne in finančne, prioritetno vlagati v učinkovito rabo energije in OVE ter v desetih letih, ki so za podnebno krizo ključnega pomena, narediti velik preskok na poti energetske tranzicije. Takšna strategija bi bila za državo precej boljša izbira kot ponavljanje zgodbe TEŠ 6, katere obrise NEK 2 že dobiva.