Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, so se pritožile zoper odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), da presoja vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) iz 40 na 60 let ni potrebna. S tem je izločeno sodelovanje javnosti tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, opozarjajo nevladne organizacije.

NEK je obratovalno dovoljenje pridobila januarja 1984, dovoljenje je bilo brez časovne omejitve. Uprava Republike Slovenije (RS) za jedrsko varnost je leta 2012 izdala NEK dve odločbi, s katerima je dovolila spremembo tehnične specifikacije, na podlagi katere je možno delovanje NEK ne 40 let, kot je bilo prvotno predvideno in bi NEK leta 2023 prenehal z obratovanjem, temveč 60 let. Kot je videti iz objave NEK iz leta 2012, je NEK to razumel kot podaljšanje življenjske dobe, o čemer je odločal v letu 2014 tudi nadzorni svet NEK in soglašal, da se delovanje NEK podaljša do leta 2043.

Na podlagi 51a. člena Zakona o varstvu okolja bi moral NEK podati na ARSO predlog za prehodno presojo, ali je potrebno glede podaljšanja izvesti presojo vplivov na okolje, česar pa ni storil. Na pobudo Greenpeace Slovenija in društva Focus smo nevladne organizacije v letu 2016 na ARSO naslovile zahtevo za izvedbo postopka predhodne presoje po uradni dolžnosti. ARSO je po izvedenem postopku izdala sklep, s katerim je določila, da presoja vplivov na okolje ni potrebna.

Presoja vplivov na okolje je pomemben postopek, v katerem sodelujejo javnost in nevladne organizacije, ki se lahko v postopek tudi vključijo, glede na naravo posega pa se opravi tudi čezmejna presoja vplivov na okolje. S tem, ko presoje vplivov ne bo, so po mnenju nevladnih organizacij – pritožnic kršena določila ESPOO konvencije (stališče Odbora konvencije v primeru Ukrajinske jedrske elektrarne Rivne – zadeva EIA/IC/CI/4 je, da podaljšanje delovanja predstavlja večjo spremembo, ki je podvržena ESPOO konvenciji) in Aarhuške konvencije (pritožbeni odbor konvencije je v zadevi jedrske elektrarne na Slovaškem – zadeva ACCC/C/2009/41 Slovakia – zavzel stališče, da je tudi podaljšanje delovanja povrženo zahtevam konvencije, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti).

Jedrska elektrarna pričakovano deluje do leta 2023, kar pomeni, da smo podvrženi tveganju vplivov na človeka in okolje, ki smo jih že sprejeli. Situacija pa bi se bistveno spremenila v letu 2024, ko jedrska elektrarna ne bi več delovala. V tem letu in naprej okolje ter ljudje ne bi bili več izpostavljeni možnosti jedrske nesreče in njenim posledicam. Žal je ARSO zaključil, da ne vidi pomembnejših vplivov podaljšanja delovanja NEK na okolje in ljudi, ter se s tem izognil mnenju javnosti in čezmejni presoji, kateri je zavezan po navedenih konvencijah. Še posebej bi bilo presojo vplivov na okolje potrebno narediti, ker je NEK začela obratovati v času, ko presoj vplivov na okolje še ni bilo – to pomeni, da se objekt ni umeščal po današnjih standardih umeščanja jedrskega objekta. Za umeščanje jedrskega objekta pa je sodelovanje javnosti nujen pogoj. Tako je Republika Slovenija zapisala v Deklaraciji o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016-junij 2017: o potencialnem nadaljnjem razvoju jedrske energije mora obstajati demokratični konsenz.

O pritožbi nevladnih organizacij bo odločalo Ministrstvo za okolje in prostor, zoper odločitev ministrstva pa bodo lahko nevladne organizacije vložile tožbo na upravno sodišče v skladu z Zakonom o upravnem sporu.