Pravica za moje piškote

Ljubljana, 5.4.2017. Danes se je v Učilni okusov odvila predstavitev študije o palmovem olju ter peticije »Pravica za moje piškote«. Društvu Focus se je pridružila tudi Manca Rudolf iz Rudolfove malce ter prikazala kako lahko sami iz lokalnih in ekoloških sestavin naredimo odlične sladice, za katere nam bo hvaležno tako naše telo kot okolje in širšo skupnost.

V okviru projekta SupplyCha!nge so v društvu Focus pod drobnogled vzeli mednarodne industrije, ki oskrbujejo Evropo s poceni kmetijskimi surovinami z globalnega juga ter odkrili številne zlorabe okolja in lokalnih prebivalcev.  Partnerji v projektu opozarjajo na problematičnost dobavne verige palmovega olja, kjer prihaja do kršenja zemljiških pravic ljudstev v jugovzhodni Aziji s strani podjetij, ki za pridelovanje palmovega olja uničujejo njihovo zemljo, širše okolje in teptajo njihove pravice. To palmovo olje se med drugim uporablja tudi za proizvodnjo sladic, ki ji vsakodnevno prodajajo evropski trgovci na drobno.

Analiza piškotov na policah supermarketov je pokazala, da kar 80 % piškotov iz supermarketov vsebuje palmovo olje. Od tega je manj kot 0,1 % ekološko certificiranega. Kar 90 % pa vsebuje palmovo olje brez certifikatov ali informacij o načinu pridelave.

Zato se je v okviru projekta delegacija odpravila v Indonezijo, da bi se pogovorili s prizadetimi kmeti ter si ogledali posledice plantažne pridelave palmovega olja na terenu samem.

Po podatkih FAO palmovo olje predstavlja kar 35 % proizvodnje vsega rastlinskega olja na globalni ravni. V Evropi ga porabimo okoli 13 kg na prebivalca na leto, če štejemo samo izdelke vsakdanje potrošnje. Več kot 50 % izdelkov, ki jih najdemo v supermarketih vsebuje palmovo olje, če vzamemo samo industrijske piškote, pa je takih kar 80 %.

»Da, od potrošnikov naših surovin v Evropi pričakujemo, da se pozanimajo in raziskujejo kaj se dogaja na plantažah oljnih palm v Indoneziji. Samo na ta način bodo lahko uvideli kakšna je realnost pri nas: mnogo ljudi je žrtev korporativnega kriminala. Ni problem v tem, da želijo podjetja poslovati pri nas, vendar ljudje ne smejo biti žrtve njihovega načina poslovanja,« pravi prebivalec ene izmed vasi, ki so jih obiskali v okviru projekta SupplyCha!nge.

Velik porast povpraševanja industrije po poceni palmovem olju je vodilo v hitro širitev plantaž oljnih palm v Indoneziji in Maleziji. Med letoma 1990 in 2012 so se plantaže razširile iz 3,5 na več kot 13,1 milijonov ha. Po nekaterih ocenah je kar 63 % teh plantaž nastalo na področjih, kjer je bil izsekan pragozd, kar 30 % pa na izsušenih šotiščih. Vse to vodi do masivnih emisij CO2.

Plantaže oljne palme imajo od vseh globalno pomembnih kmetijskih pridelkov največji ogljični odtis na površino zemlje, predvsem kot posledica izsekovanja gozdov ter izsuševanja šotišč. Če k temu dodamo še pogoste požare, se emisije Indonezije v nekaterih dnevih dvignejo nad emisije celotne industrije ZDA.

Kar 70 % palmovega olja prihaja iz plantažne pridelave, ki nadomešča druge načine rabe zemlje ter ima uničujoč vpliv na celotno krajino, biotsko raznolikost in ljudi, ki tam živijo. Ker palme potrebujejo veliko vode za rast, so okoliška zemljišča izsušena. Zaradi tega je nemogoče gojiti riž (in druge poljščine), ki predstavlja ključni element tradicionalne prehrane. Veliko prebivalcev je bilo razseljenih, malih kmetij ter ekosistemov pa uničenih. Tisti, ki ostajajo, so primorani kupovati hrano, ki so si jo lahko v preteklosti sami pridelali.

»Odkar je podjetje prišlo v naše kraje, so se naša življenja spremenila. Prej smo lahko pili vodo iz našega potočka. Nabirali smo lahko sadje, ratan in les v gozdu ter jedli našo lastno zelenjavo. Danes moramo vse, celo vodo, kupovati v trgovini,« pravi anonimna prebivalka vasi, ki je zdaj skoraj v celoti obkrožena s plantažami palmovega olja.

Problemi se pojavljajo tudi pri lastništvu zemljišč – zemlja, ki je bila tradicionalno v rabi skupnosti, kar naenkrat postane del koncesije multinacionalk. Med sabo trčita zakonodaja na nacionalni ravni ter tradicionalna zakonodaja. Veliko pa je krčenja gozdov mimo obeh.

Zato so pomembne lokalne organizacije, kot je WALHI, ki je članica družine Friends of the earth (kot tudi Focus), ki si prizadevajo za izboljšanje razmer za prebivalce, delavce in okolje, preko pritiskov na pridelovalce in lastnike, opolnomočenja prebivalcev ter z rabo legalnih sredstev.

Kaj lahko naredimo potrošniki v Evropi?

Politika in industrija na ramena potrošnikov prenaša odgovornost za dogajanje v dobavnih verigah, saj lahko preko svojih potrošniških odločitev vplivamo na ponudbo več in bolj trajnostnih izdelkov. V svojih denarnicah imamo moč odločanja. Kljub temu, pa je moč posameznikov kot potrošnikov omejena.

Zato je pomembno, da se angažiramo na več ravneh. poleg praks iz vsakdanjega življenja tudi s pritiskom na trgovske verige in politike. To lahko storimo na več načinov, med drugim s podpisom peticije »Pravica za moje piškote«.

Prvi korak je zmanjšana raba palmovega olja. Zmanjšanje potrošnje, kupovanje lokalnih in sezonskih ter certificiranih surovin in zavestno nakupovanje so prvi koraki. Poleg tega lahko na različne načine izvajamo pritisk na podjetja, da ustvarijo pravične in trajnostne pogoje skozi celotne dobavne verige brez kršitev delavskih in človekovih pravic ter okoljskega uničenja.

Tudi gostja, upešna food blogerka Manca Rudolf,  poudarja »da je kratka dobavna veriga, peka iz primarnih, lokalnih in sezonskih sestavin pomembna tako za kakovost izdelkov kot tudi za naš odtis na okolje.«

S peticijo »Pravica za moje piškote« pozivamo voditelje na ravni EU, da ustvarijo potrebne pogoje za pravično trgovino. EU mora ustvariti pogoje, kjer bodo odgovornost za kršitve, ki se dogajajo v okviru dobavnih verig, nosila podjetja, ki imajo od tega koristi. Večkrat je že bilo ugotovljeno, da prostovoljne sheme ne zadoščajo. Zato zahtevamo:

  • Vpeljavo zavezujoče zakonodaje proti nepoštenim poslovnim praksam skozi celotno dobavno verigo;
  • Podporo iniciativi za zavezujoč dogovor v okviru ZN na področju »business and human rights«, s katerim bo mogoče regulirati tudi transnacionalne korporacije;
  • Zagotovitev, da ne prihaja do odtujevanja zemlje v državah proizvajalkah za trg EU. Obraniti je potrebno pravico do zemlje in dostop do naravnih virov za domačine v državah proizvajalkah.

»Če želimo doseči napredek, morajo biti sprejeti ukrepi v sodelovanju z različnimi deležniki in akterji znotraj dobavnih verig. EU je tista, ki mora zagotoviti, da v tem procesu ne bodo varovani zgolj interesi podjetij. Dolgoročna blaginja za prebivalce EU, ter pravice vseh ljudi do zdravega okolja ter pravnega varstva mora imeti prednost pred skrbjo za trg kot tak.« je za konec poudarila Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Vabljeni k podpisu peticije.

 

Kontakt:

Živa Kavka Gobbo

ziva@focus.si

041872473

 

Povezave:

Reportaža iz obiska Indonezije:

https://youtu.be/XH2KW2JfaB4 (s podnapisi)

https://youtu.be/Pnci-nju5yg (brez podnapisov)

Video poziv k podpisu iz ljubljanskih ulic: https://www.youtube.com/watch?v=v8xvfXuZBdc

Peticija: https://you.wemove.eu/campaigns/pravica-za-moje-piskote

Fotografije iz dogodka: https://flic.kr/s/aHskTx1eQs

Infografike: http://focus.si/wp-content/uploads/2017/04/palmovo-olje-infografika-slo.pdf

Celotno poročilo (v angleščini): http://focus.si/wp-content/uploads/2017/04/G2_216_Palmoil_REPORT_EN_WEB.pdf

 

 Projekt SupplyCha!nge finančno podpirata Evropska unija in Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Vsebina prispevka je izključna odgovornost društva Focus in ne odraža stališč EU in MZZ.