Ljubljana, 16. 2. 2017 – Banana je najpogosteje uživan sadež v svetovnem merilu, v Evropi pa je na drugem mestu, takoj za jabolki. Poleg banan na policah trgovin najdemo veliko sadežev, ki pri nas ne rastejo, kot so mango, ananas, pomaranče, kokos itd. Tudi slovenski potrošniki po njih posegamo vse pogosteje. Ob tem se le redko vprašamo, v kakšnih razmerah to sadje raste in kakšne so posledice pridelave na ljudi in okolje. Trgovina s sadjem je del globalne oskrbovalne verige, ki vedno močneje vpliva tudi na slovenske pridelovalce sadja. Zato smo tokratno izdajo glasila Etični potrošnik posvetili prav tematikam, povezanim s pridelavo in porabo sadja.

Sadje je specifično zaradi relativno hitre pokvarljivosti, pa tudi zaradi načina pridelave, ki je pogosto plantažne narave. Škoda tako ni zgolj lokalna, v obliki zastrupljanja prebivalcev in okolja, temveč tudi globalna, v obliki podnebnih sprememb. Potrošniki smo razvajeni, saj vsak dan v letu pričakujemo sveže sadje vseh vrst, poleg tega pa naj bi imelo sadje vsakič enako obliko in okus. Pozabljamo pa na etiko, sezonsko naravo sadja, naravne cikle … In konec koncev na zdravje – nas samih in narave.

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, ki vodi kampanjo Sadje naj bo pravično! v Sloveniji pravi, da lahko »preko posameznih izdelkov, kot je sadje, predstavimo problematične okvire, v katerih se razvijajo dobavne verige potrošniških izdelkov. Zavzemamo se za to, da bi bila pravila igre za velike igralce, kot so supermarketi in na drugi strani države, pravična in zavezujoča. Vendar smo mi, potrošniki, še vedno tisti, ki s svojimi denarnicami podpiramo ali zavračamo trgovske prakse. In imamo vpliv, ki ga lahko informirano uveljavljamo. To je tudi poslanstvo Etičnega potrošnika.«

Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji in zadružnica Bune, ki je partner v projektu, opozarja, da so »nepravične prakse močno ukoreninjene v globalni oskrbovalni verigi, v kateri peščica akterjev nadzoruje celotno oskrbovalno verigo z namenom ustvarjanja čim večjega profita zase. To pa pogosto počnejo brez sprejemanja kakršnekoli odgovornosti za razmere vzdolž oskrbovalnih verig. V mednarodnem okolju že obstajajo konvencije in pravila, ki državam in podjetjem narekujejo spoštovanje človekovih in delavskih pravic ter zaščito okolja, a so ta žal načrtno prezrta. Zato je toliko pomembnejše, da obstaja alternativa – sistem pravične trgovine – ki dokazuje, da je mednarodna trgovina lahko organizirana tudi na drugačen način.«

Katja Celin iz Zavoda Voluntariat se je ravnokar vrnila iz Burkina Fasa, kjer se je srečala s proizvajalci (suhega) manga in karitejevega masla. Razložila je, da »mango v Burkina Fasu raste povsod in ne potrebuje posebne nege. Zato so se Burkinafasci odločili, da ga predelajo v obliko, primerno za izvoz – v suhi mango. Izvoz svežega sadja namreč s seboj prinaša vrsto zahtev ter investicij, ki si jih ena izmed najrevnejših držav sveta enostavno ne more privoščiti. Pobiranje, predelava ter izvoz manga pa za lokalno prebivalstvo pomeni izhod iz najhujše revščine, ki jim daje možnost za preživetje, šolanje otrok, zdravstveno oskrbo ipd.«

Victoria Echague, okoljska inženirka iz Paragvaja, je izpostavila problem mednarodnih korporacij, ki pridejo v revnejše države, jim »vzamejo zemljo, posekajo gozdove ter naredijo monokulturne plantaže. Da bi se izognili delavski zakonodaji, plantaže pogosto popolnoma mehanizirajo, potrebno delovno silo pa »uvozijo« iz drugih držav. Paragvaj je na primer eden izmed največjih pridelovalcev soje na svetu. 95 % vsega pridelka je namenjenega za izvoz. Zaradi pridelave soje so uničili že 60 % Atlantskega pragozda, ki je pokrival državo, lokalni prebivalci so se morali preseliti v mesta, kjer živijo v revščini. Uporaba pesticidov na plantažah pa trajno uničuje zemljo, saj ta postaja sterilna in neuporabna.«

Kot pravi Marjana Peternel iz Zveze potrošnikov Slovenije, smo »današnji potrošniki amaterji, ki imajo opravka z zelo učinkovitimi prodajnimi ‘stroji’«. Morda se nam včasih res zdi tako, vendar lahko – opremljeni s pravimi informacijami – prav mi postanemo glavno orožje v boju proti nepoštenim praksam v pridelavi in prodaji sadja.

Glasilo Etični potrošnik je nastajal v okviru evropskega projekta Sadje naj bo pravično!, ki skuša osvetliti temno plat pridelave in prodaje tropskega sadja. Tako boste lahko v glasilu prebirali o tem, kaj so glavni izzivi pridelave banan v Kolumbiji, kako po načelih pravične trgovine pridelujejo mango v Burkina Fasu, kako slovenska sadjarka gleda na problematiko ekološkega sadja v Sloveniji, katero sadje predelujejo pri slovenskem proizvajalcu sokov in kakšno je mnenje slovenskih evropskih poslancev o nepoštenih trgovinskih praksah. Zanimalo nas je tudi, ali znani Slovenci kupujejo etično, kako zavreči čim manj sadja in kako pravilno ravnati z biološkimi odpadki.

 

Fotografije iz novinarske konference, ki je potekala  16.2.2017 v Okoljskem centru v Ljubljani, so na voljo tukaj: https://flic.kr/s/aHskS9efaJ

Za več informacij se lahko obrnete na:
– Živa Kavka Gobbo, [email protected], 041 872 473
– Živa Lopatič, [email protected], 041 352 075

 

Dokument je nastal s podporo Evropske unije. Njegova vsebina je v domeni društva Focus in v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije.