[Sporočilo za javnost] Posebno poročilo IPCC: Globalno segrevanje moramo omejiti pod 1,5 °C

Evropa in z njo tudi Slovenija mora okrepiti podnebno ukrepanje

Ljubljana, 8. oktober 2018: Dan pred zasedanjem Sveta EU za okolje, kjer bodo evropski okoljski ministri sprejeli stališče do prihajajoče Podnebne konference ZN (COP 24), so vodilni svetovni znanstveniki predstavili nedvoumne dokaze, da je treba dvig temperature omejiti na 1,5 °C. Novo IPCC poročilo, ki so ga naročile in sprejele vse svetovne vlade, kaže, da lahko številne nevarne posledice globalnega segrevanja v prihodnosti preprečimo, če ne presežemo meje 1,5 °C. Prav tako potrjuje, da je ta cilj še vedno dosegljiv, vendar zahteva hitre in daljnosežne spremembe v vseh sektorjih gospodarstva.

Danes objavljeno posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) predstavlja najbolj celovito in verodostojno oceno posledic globalnega segrevanja za 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo ter opredeljuje ukrepe, ki so potrebni, da ostanemo pod tem pragom. Brez dvoma dokazuje, da bo omejitev segrevanja pod 1,5 °C bistveno zmanjšala škode zaradi podnebnih sprememb za najrevnejše in najbolj ranljive države, pa tudi za vse Evropejce.

Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj, komentira: “IPCC poročilo izpostavlja nujnost ukrepanja, a nam hkrati daje tudi upanje. Zelo jasno utemeljuje, da bi segrevanje za več kot 1,5 °C povzročilo vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov, ki bodo s sabo prinašali vse hujše suše, pomanjkanje hrane in gospodarske škode. Jasno pa je tudi sporočilo, da še imamo možnost, da ostanemo pod 1,5 °C, da so rešitve na voljo in da prinašajo več varnosti in blaginje za Evropo.”

IPCC poročilo, ki ga je sestavilo 91 avtorjev in urednikov, jasno ugotavlja, da bodo za doseg cilja 1,5 °C potrebne korenite spremembe, vključno s pospešenim opuščanjem rabe vse umazane energije in prehodom na 100 % obnovljive vire energije. IPCC dokazuje, da lahko skozi takšno preobrazbo ustvarimo varnejšo prihodnost in več blaginje.

Wendel Trio, direktor mreže okoljskih nevladnih organizacij Climate Action Network (CAN) Europe, katere član je tudi društvo Focus: “Znanstveniki IPCC to sporočilo podajajo pred izredno pomembnim vrhom COP 24 v Katovicah konec leta, na katerem se od vlad pričakuje, da se bodo zavezale k okrepitvi svojih trenutnih podnebnih zavez. Vse oči so zdaj uprte v evropske okoljske ministre, ki se morajo ob upoštevanju opozoril s strani IPCC zavezati, da bodo zaostrili podnebni cilj EU za leto 2030 občutno nad 45 % in ga s tem uskladili s priporočili IPCC o poteh za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Ostati pod 1,5 °C za Evropo pomeni drastično zmanjšanje emisij in dosego neto-ničelnih emisij do leta 2040, kar mora biti upoštevano tudi v novi evropski dolgoročni podnebni srategiji.”

Barbara Kvac k temu dodaja: “Na IPCC poročilo se mora odzvati tudi slovenska vlada in besede o potrebnem naslavljanju podnebnih sprememb spremeniti v dejanja. Potreben je takojšnji odziv, namesto postopnih ukrepov so nujne radikalne spremembe. Od vlade pričakujemo ukrepanje v vseh sektorjih, v prvi vrsti pa več vlaganja v energetske prihranke, opustitev rabe fosilnih goriv, začenši s premogom, in prehod na 100 % obnovljive vire. Odpraviti je treba vse subvencije za fosilna goriva ter pospešiti zmanjšanje emisij v prometu in kmetijstvu.”

***

DODATNE INFORMACIJE:

Darja Valenčič, Focus, društvo za sonaraven razvoj, darja@focus.si, tel.: 031 598 104

Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaraven razvoj, barbara@focus.si, tel.: 040 722 149


OPOMBE:

Posebno poročilo IPCC je objavljeno na: http://www.ipcc.ch/report/sr15/
Povzetek za odločevalce: http://report.ipcc.ch/sr15/pdf/sr15_spm_final.pdf

Climate Action Network (CAN) Europe je vodilna evropska koalicija nevladnih organizacij, ki delujejo na področju podnebnih sprememb. Združuje več kot 150 organizacij iz 35 evropskih držav in predstavlja več kot 1700 NVO in več kot 40 milijonov prebivalcev. CAN Europe zagovarja trajnostne podnebne, energetske in razvojne politike po vsej Evropi. Focus, društvo za sonaraven razvoj je član CAN Europe od vstopa Slovenije v EU.

Septembra je mreža CAN Europe aktivno vstopila v zgodovinski sodni postopek, v katerem deset družin in laponska mladinska organizacija tožijo Evropski parlament in Svet, da bi zavarovali svoje temeljne pravice v zvezi z nezadostnimi cilji EU glede izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. IPCC poročilo bo dodalo še dodatno težo predstavitvi potrebe po povišanju podnebnih ciljev Evropske unije do leta 2030 v skladu s cilji Pariškega sporazuma glede omejitve dviga temperature na 1,5 °C. Več najdete na tej povezavi http://focus.si/mreza-can-europe-vstopa-v-tozbo-druzin-in-mladih-za-podnebje/ in na posebni spletni strani podnebne tožbe: https://peoplesclimatecase.caneurope.org/, kjer so predstavljene tudi zgodbe vseh tožnikov.

 

DODATNE IZJAVE:
Vlad Petru, romunski tožnik v primeru People’s Climate Case: »Nisem vedel veliko o podnebnih spremembah, dokler se niso poletja v Karpatih spremenila v suha španska poletja in nisem mogel živine preskrbeti z vodo. Takrat sem doumel, kaj pomenijo podnebne spremembe. Danes sem iz tega poročila izvedel, da imajo moji otroci še vedno prihodnost na naši zemlji, če bodo odločevalci nemudoma ukrepali.«

Eamon O’Hara, izvršni direktor ECOLISE, the European network for community-led initiatives on climate change and sustainability: “Jasno sporočilo poročila o nujnosti in upanju je spodbuda tisočim skupnostim po Evropi in izven njenih meja, ki že zdaj na kreativen način spreminjajo svoj način življenja in oporekajo gospodarskemu modelu, ki je v svojem bistvu nepravičen in netrajnosten. Zgolj tehnologija nam ne bo omogočila doseči cilja 1,5 °C. Skupnosti, skupaj z občinami in drugimi akterji, igrajo ključno vlogo pri prehodu k družbeni pravičnosti, blaginji in ničnoogljični družbi.


Anne Stauffer, direktorica za strategijo in kampanje pri Health and Environment Alliance (HEAL): “Podnebno ukrepanje pomeni priložnosti za zdravje: dekarbonizacija naših življenj je popolnoma mogoča in bo ta svet naredila bolj zdrav, trajnosten in z več blaginje. Doseči omejitev 1,5 °C namesto 2 °C pomeni manj zdravje ogrožujočih ekstremnih vremenskih dogodkov, manj kronično bolanih ljudi, manj sprejemov v bolnišnice in manj finančnega bremena za naše družbe.”