Tradicija, povezovanje, inovativnost – uspešne zgodbe povečevanja dodane vrednosti in dostopnosti podeželskih proizvodov

Ker na slovenskem podeželju nastaja vse več atraktivnih proizvodov iz kmetijske in dopolnilnih dejavnosti, ki pa pogosto niso enostavno dostopni potrošnikom, niti vgrajeni v gostinsko in turistično ponudbo, sta Umanotera in društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom in predstavitvijo Mlekarne Planika in Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka. Planika in Loška zadruga vsaka na svoj način povečujeta dostopnost zdravih, lokalno pridelanih podeželskih proizvodov, po katerih kupci vse bolj povprašujejo, hkrati pa si prizadevata krepiti konkurenčnost in vitalnosti kmetij na svojih območjih. Mlekarna Planika, ki je v 100-odstotni lasti kmetov – zadružnikov tolminske zadruge, odkupuje mleko od kmetov iz Posočja, Idrijskega in Cerkljanskega ter ga predela v tradicionalne in tudi čedalje bolj inovativne izdelke, kot so siri z vršički konoplje, divjim origanom in dimljeno postrvjo iz Soče. Loška zadruga v Domačih kotičkih, ki so del njihovih zadružnih prodajaln, ponuja raznolike prehranske in rokodelske proizvode s kmetij iz Loškega pogorja. Oboji si prizadevajo čim več prodati v svojem lokalnem okolju – Planika tudi močno v navezavi s turizmom – in s tem krepiti lokalno ekonomijo. Podeželje se tako razvija z vzdržnim izkoriščanjem lastnih razvojnih potencialov, delovna mesta ohranjajo poseljeno in živo podeželje, ohranja se privlačnost kmetovanja, lokalne skupnosti pa so odpornejše. Tak način razvoja je tudi okolju prijaznejši, saj ima manj škodljivih učinkov na ekosisteme, spodbuja učinkovito rabo virov in zmanjšuje vpliv na podnebne spremembe.

Ekskurzija je udeležence najprej popeljala na ekološko posestvo Bogata s 130 kravami molznicami v Bovcu. Mleko s tega posestva v Mlekarni Planika predelajo v izdelke, ki nosijo označbo »ekološki«. Posestvo bo v kratkem postalo ogledno – obiskovalci bodo lahko v naravnem okolju doživeli krave na paši in se preko multimedijske predstavitve poučili o tradiciji sirarstva v dolini, o delovanju Mlekarne Planika, o ekoloških izdelkih in o dolini Soče. Za skupine bo organiziran voden ogled posestva. Z oglednim posestvom Mlekarna Planika širi svoj nabor turističnih produktov.

Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič je povedala: »Kmetijstvo in turizem se v naših krajih dopolnjujeta. Če kmetje ne bi pokosili ali odgnali živine v planine, da popase, tudi dolina Soče ne bi bila tako lepa in živa.« Prav tako del turistične dejavnosti Mlekarne Planika je muzej sirarstva v Kobaridu, kjer so se udeleženci ekskurzije seznanili s tradicijo planinskega pašništva in sirarstva ter sodobno predelavo mleka v Planiki.

Pogovor na okrogli mizi, v kateri so sodelovali direktorica Anka Lipušček Miklavič, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka Mitja Vodnjov, strokovnjakinja za razvoj podeželja mag. Vesna Erhart iz Zavoda EKOmeter in svetovalec za razvoj podeželja v Posoškem razvojnem centru Peter Domevšček, se je vrtel okrog motivov in vzvodov, ki so privedli do razvoja predstavljenih dobrih praks in njihovih koristih za lokalno in širšo skupnost, pa tudi o načrtih nadaljnjega razvoja in potrebnih podpornih ukrepih.

Direktor Vodnjov je izpostavil: »Razvoj blagovnih znamk in spodbujanje višje kakovosti proizvodov je naporna poslovna strategija, vendar pa je edina možna. Samo tako je zadrugi zagotovljen dolgoročni obstoj in lokalni skupnosti vse koristi, ki jih to prinaša.« Zato je tudi v interesu občin, da spodbujajo lokalno mikroekonomijo. »Občine s strateškim usmerjanjem svojih sredstev (npr. preko javnih naročil) lahko spodbudi lokalno mikroekonomijo. Ko se denar vrti v lokalnem okolju, tako oplemenitijo lasten proračun in »proračune« svojih občanov,« je dejala Vesna Erhart.

»Piko na i« dnevu, ki se je vrtel okrog trajnostnega razvoja podeželja, je z malico iz pomladne mineštre in češnjevega zavitka postavila kobariška pivnica Hiša Polonka pod vodstvom Valterja Kramarja. Udeleženci ekskurzije so si bili edini, da je kulinarični turizem na osnovi lokalno pridelane in sledljive hrane zgleden način promocije in povečevanja dodane vrednosti podeželskih proizvodov. Peter Domevšček je s tem v zvezi povedal: »V Posočju imamo toliko turizma, da bi lahko prodali vse, kar tukaj pridelamo.«

Sodelujoči na okrogli mizi so si bili edini, da nam do stanja, ko bodo lokalni produkti ponos celotne lokalne skupnosti in bodo prva izbira potrošnikov in gostincev, še veliko manjka. Ozaveščanje ostaja velika naloga proizvajalcev, javnega sektorja (pristojnega ministrstva, občin, razvojnih agencij itd.), nevladnih organizacij in tudi medijev.

———-

———-