Na začetku leta 2018, ki v luči bližajočih se parlamentarnih in lokalnih volitev prinaša številne priložnosti za politično razpravo, smo civilnodružbene organizacije, ki smo aktivne na področju oblikovanja politik, objavile Manifest za razvoj Slovenije. Z njim želimo v družbi spodbuditi proces oblikovanja nove razvojne miselnosti in preseči vsiljeno enoumje razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. Manifest je naslovljen na politične in gospodarske akterje, socialne partnerje, civilnodružbene organizacije, izobraževalce, medije in vse druge družbene deležnike, ki lahko k temu pripomorejo.

Kakšno je dobro življenje – in dobra družba – v 21. stoletju?

Za družbo blaginje v trdni mreži življenja – to temeljno vodilo Manifesta povzema njegovo etično držo in razumevanje vrednot, ki so podlaga v njem predlaganih rešitev: spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in globalne solidarnosti.

Kaj se lahko naučimo iz preteklosti in kakšne možnosti vidimo danes?

Po pol stoletja v stalno rast proizvodnje in potrošnje usmerjenega razvoja smo na robu družbenega, ekološkega, gospodarskega in političnega zloma, ki ga lahko povzročijo prepletene krize zaradi spreminjanja podnebja, nasilnih konfliktov, prisilnih migracij, vse večje neenakosti, naraščajoče ksenofobije in finančne nestabilnosti ter manka politične odgovornosti. Avtorji Manifesta ob prepričanju, da imamo za njegovo preprečitev kot družba na voljo tehnologije, znanje in finančna sredstva, izpostavljajo ključna področja, o katerih bi se kot družba morali pogovarjati, jih ponovno poudariti oziroma v zvezi z njimi doseči spremembo miselnosti. Pri tem zastavljajo vprašanja, kot so: Kako živeti, da bomo zanamcem lahko pogledali v oči? Kaj nam o državi povedo najbolj ranljivi deli naše družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da nam ne bi bilo težko plačevati davkov? Rast gospodarstva – zakaj, za koga in za kakšno ceno? In koliko je dovolj?

V drugem delu dokumenta pa so nanizane specifične rešitve, ki prikazujejo možne konkretne odgovore na družbene izzive, poleg tega pa ilustrirajo družbeno vrenje ter akcijo na terenu in kažejo, da so alternativne rešitve ne samo potrebne, ampak tudi možne in že delujoče.

Manifest stoji na ramenih pobude za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki že od leta 2007 pripravlja alternativne razvojne scenarije z vizijo, da bi Slovenija postala država blaginje in kakovostnega življenja v dejavnem sožitju z naravo. Medtem ko je Plan B namenjal največji poudarek okoljskim vidikom trajnosti, so v Manifestu enakovredno zastopane tudi socialne in gospodarske teme.

Manifest stoji tudi ob boku v decembru 2017 objavljene vladne Strategije razvoja Slovenije do 2030, ki po mnenju nevladnih organizacij kot družbeni cilj prekomerno izpostavlja stremljenje k stalni gospodarski rasti, vse družbene podsisteme pa postavlja v vlogo njenega podpiranja in kot taka ne vodi v družbo blaginje za vse, okoljske vzdržnosti in socialne kohezije.

In nenazadnje predstavlja Manifest z vzajemno vsebinsko krepitvijo nevladnega sektorja skupno prizadevanje za širjenje prostora civilne družbe. Ker močna civilna družba pomeni več demokracije, več solidarnosti, več participacije, več pravičnosti, več moči za šibkejše, več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik, več sodelovanja ter več okoljske in družbene odgovornosti.

Manifest je objavljen tukaj.