Kaj imajo skupnega agroekologija, črna vojaška muha, mestni vrtovi in podnebna pravičnost?

Objavljamo blog Lovra Klinarja, ki se je v okviru projekta Re:boot udeležil 10-dnevne izmenjave mladih v Nairobiju v Keniji. Izmenjava je povezala mlade iz Slovenije, Italije, Romunije in Kenije. Skupaj so raziskovali, kako lahko agroekologija, vključevanje mladih in inovacije, ki izhajajo iz lokalnih skupnosti, prispevajo h krepitvi odpornosti na podnebne spremembe. Izmenjavo so organizirali italijanski partnerji iz organizacije WeWorld, Focus pa pri projektu sodeluje kot slovenski partner.

Projekt si prizadeva ozaveščati mlade in jih vključevati kot aktivne nosilce sprememb za bolj pravične, trajnostne in vključujoče globalne prehranske sisteme.

Vabljeni k branju Lovrovega bloga z izmenjave. Blog je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku.

*An English version of the blog is available below.

Dnevi 1–4: Razumevanje prehranskih sistemov in agroekologije 

V Nairobi smo prispeli pozno zvečer, kjer so nas v predmestju mesta sprejeli v hotelu Corat, ki je za naslednjih 10 dni postal naš dom. Po več urnem potovanju smo prejeli dobrodošlico z nenavadnimi prigrizki in začeli prve neformalne pogovore. 

Eno največjih presenečenj je bilo vreme. Temperatura je bila zelo prijetna in se je gibala med 15 °C in 25 °C ter le redko višje. To je posledica lege Nairobija, ki je blizu ekvatorja in ima nadmorsko višino okoli 1.800 metrov, zaradi česar ima mesto skozi vse leto precej zmerno podnebje. 

Naslednje jutro se je naši skupini 12 evropskih udeležencev pridružilo približno 10 mladih kenijskih strokovnjakov in študentov. Dan se je začel s predstavitvami, varnostnimi navodili in spoznavnimi aktivnostmi, nato pa smo hitro prešli na razprave o globalnih prehranskih sistemih ter primerjali evropsko in kenijsko realnost. 

Spoznali smo celotno pot prehranskega sistema, od pridelave do potrošnje in raziskovali, kje nastajajo neenakosti ter okoljski pritiski. Že na začetku je postalo jasno, da prehranski sistemi niso zgolj vprašanje proizvodnje hrane, temveč so tesno povezani s političnimi, družbenimi in ekološkimi vprašanji. 

Naslednji dan je bil namenjen spremembam, ki jih vodijo mladi, ter agroekologiji. S pomočjo interaktivnih delavnic in metode »world café« smo raziskovali, kako mladi že danes soustvarjamo bolj trajnostne prehranske sisteme. 

Posebej pomembna se mi je zdela razprava o agroekologiji kot obliki upora, pri čemer smo spoznali pomembno vlogo žensk kmetic v Keniji. Kmetijstvo se ni več pokazalo zgolj kot način pridelave hrane, temveč tudi kot vprašanje suverenosti, identitete in podnebnega ukrepanja. 

Dneva 5–6: Obisk narodnega parka Nairobi, pisarne WeWorld Kenya in organizacije Ubuntu CBO 

Naslednja dva dneva sta bila zame najbolj nepozabna. Zbudili smo se že ob 5. uri zjutraj in se odpravili v Nairobijski nacionalni park, kjer smo lahko opazovali živali v njihovem naravnem okolju. Videli smo žirafe, povodne konje, nosoroge, zebre, bivole, antilope in celo leva, ki je jedel impalo. 

Popoldne smo obiskali pisarno organizacije WeWorld Kenya, kjer smo izvedeli več o tem, kako organizacija podpira lokalne pobude prek transparentnih mehanizmov financiranja. Organizacije iz skupnosti izbirajo na podlagi jasno določenih kriterijev, ki vključujejo vpliv, odgovornost in lokalno vključenost. Takšen model omogoča lokalnim skupinam, da same razvijajo rešitve za svoje izzive, hkrati pa zagotavlja učinkovito podporo in sodelovanje. 

Eden najboljših obiskov celotnega programa pa je bil obisk organizacije Ubuntu CBO (ubuntu pomeni »jaz sem, ker smo mi«) v neformalnem naselju (“slumu”) Mukuru kwa Reuben v Nairobiju. Ubuntu CBO je mladinska organizacija, ki se osredotoča na varovanje okolja in projekte krožnega gospodarstva. Spoznali smo njihov projekt gojenja črne vojaške muhe (Black Soldier Fly – BSF), kjer organske odpadke spreminjajo v koristne vire: 

• Mladi zaposleni in prostovoljci zbirajo organske odpadke iz hotelov, trgov in gospodinjstev; 

• ličinke muh te odpadke zaužijejo in se tako pretvorijo v beljakovinsko bogato biomaso; 

• biomasa se porabi kot krma za lokalne rejce perutnine in prašičev; 

• preostanek procesa pa postane organsko gnojilo, ki ga prodajajo lokalnim prebivalcem. 

To je odličen primer krožnega gospodarstva v praksi. Projekt hkrati rešuje več izzivov: upravljanje z odpadki, visoko brezposelnost mladih v neformalnih naseljih in vprašanje prehranske varnosti. Najpomembneje pa je, da ustvarja dostojna delovna mesta za mlade ter krepi odpornost ene najbolj ranljivih skupnosti v Nairobiju na posledice podnebnih sprememb. 

Dneva 7–8: Pobuda Usafi in obisk agroekološke kmetije Univerze v Nairobiju 

Naslednji dan smo obiskali pobudo Usafi Initiative v naselju Kibera, kjer prebivalci na vrtičkih pridelujejo ekološko hrano. 

Na zelo omejenem urbanem prostoru pridelujejo zelenjavo, kot so ohrovt, koruza, špinača in okra. Njihov primer kaže, kako je mogoče vključiti proizvodnjo hrane tudi v gosto poseljena neformalna naselja, obenem pa skupnost skrbi še za otroke. 

Poseben trenutek obiska je bil, ko smo se sami preizkusili v delu na vrtu, nato pa se z lokalnimi otroki igrali skrivalnice. 

Dan je združil kulturno spoznavanje, refleksijo in neformalno druženje. Obiski različnih delov Nairobija so nam pomagali bolje razumeti povezavo med zemljo, identiteto in odpornostjo skupnosti.

 

Dan 9: Srečanje z Delegacijo Evropske unije in oblikovanje priporočil 

Eden najpomembnejših trenutkov programa je bilo srečanje z delegacijo Evropske unije v Keniji. 

Skupaj z mladimi aktivisti in strokovnjaki iz Kenije, Italije, Romunije in Slovenije smo skozi ves teden pripravljali skupna priporočila na področju podnebne pravičnosti in prehranskih sistemov. 

Naša priporočila: 

1. Podpora agroekologiji v skupnostih in prehranski suverenosti 

Priporočamo vzpostavitev in podporo lokalnim agroekološkim sistemom pridelave ter kmetijskim zadrugam, ki temeljijo na načelih prehranske suverenosti v skladu z Deklaracijo Združenih narodov o pravicah kmetov in drugih ljudi, ki delajo na podeželju (UNDROP). 

To je pomembno, ker: 

• številni kmetje uporabljajo tradicionalna in lokalno prilagojena semena; 
• tržne zahteve omejujejo tradicionalno shranjevanje in izmenjavo semen; 
• kmetje izgubljajo nadzor nad tradicionalnimi sistemi pridelave.

 Politike EU bi morale bolje zaščititi pravice kmetov ter hkrati podpirati pravično in trajnostno trgovino. 

2. Razširitev programov mladinskih izmenjav na področju agroekologije

Priporočamo krepitev programov izmenjav mladih med Evropo in Kenijo z namenom: 

• izmenjave znanja o agroekologiji; 
• spodbujanja inovacij v trajnostnem kmetijstvu; 
• dolgoročnega povezovanja podeželskih skupnosti; 
• opolnomočenja mladih kmetov in strokovnjakov. 

3. Krepitev direktive EU o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti(CSDDD) 

EU bi morala okrepiti izvajanje direktive z: 

• vključevanjem večjega števila podjetij; 
• strožjimi zahtevami glede preprečevanja krčenja gozdov v dobavnih verigah; 
• boljšim zagotavljanjem delavskih pravic po svetu; 
• tesnejšim sodelovanjem s kenijskimi institucijami in civilno družbo. 

Izzivi, povezani z delavskimi pravicami v kmetijskih dobavnih verigah, tudi v sektorjih čaja in kave, ostajajo problem, ki zahteva skupno odgovornost. 

4. Pretvorba posojil za prilagajanje podnebnim spremembam v nepovratna sredstva

Pozivamo k večji uporabi nepovratnih sredstev namesto posojil za financiranje prilagajanja na podnebne spremembe, pri čemer bi morale biti prednostne: 

• pobude za odpornost, ki jih vodijo skupnosti; 
• zaščita ekosistemov; 
• trajnostno kmetijstvo; 
• ohranjanje biotske raznovrstnosti. 

Skupnosti, ki že najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb, ne bi smele biti dodatno obremenjene z dolgovi. 

 Dan 10: Zaključne misli in refleksija 

Zadnji dan je bil namenjen zaključnim pogovorom, refleksiji in odhodu iz Nairobija. Izkušnja v Nairobiju mi je pokazala, da agroekologija ni zgolj način kmetovanja, temveč družbeno, okoljsko in politično gibanje. 

Od urbanega kmetovanja v Kiberi do inovativnih rešitev krožnega gospodarstva v Mukuru kwa Reuben skupnosti že danes ustvarjajo rešitve, ki so praktične in hkrati preoblikujejo prihodnost. 

Posebnost tega programa je bila predvsem v skupnem učenju: 10 mladih Evropejcev in 10 kenijskih udeležencev ni spoznavalo drug drugega zgolj od daleč, ampak smo skupaj delali, se učili in izmenjevali izkušnje. 

Iz Nairobija se vračam z novimi pogledi, prijateljstvi in še močnejšim prepričanjem, da je podnebna pravičnost mogoča le skozi resnično sodelovanje med skupnostmi, mladimi in institucijami. 

 Fotografije: Lovro Klinar / WeWorld 

 

Vsebina je del projekta “Re:boot”, ki ga sofinancira Evropska unija (program DEAR). Vsebina je izključna odgovornost Focusa, društva za sonaraven razvoj, in ne odraža nujno stališča Evropske komisije.

   

10 Days in Nairobi: Youth, Agroecology, and Climate Justice in Practice 

By Lovro Klinar, Focus Association for Sustainable Development (Slovenia) 

 Lovro Klinar was selected by Focus Association for Sustainable Development to take part in the Rebooting the Food System 10-day exchange programme in Nairobi, Kenya, organised by our Italian partners at WeWorld. The programme brought together young people from Slovenia, Italy, Romania, and Kenya to explore how agroecology, youth participation, and community-led innovation can strengthen resilience to climate change. The project aims to raise awareness and engage younger generations as active agents of change towards more equitable, sustainable, and inclusive global food systems. 

Days 1–4: Understanding Food Systems and Agroecology 

We arrived in Nairobi late in the evening and were welcomed at Corat Hotel in the suburbs of Nairobi, which would become our home for the next 10 days. After a long journey, we received a welcome snack and had our first informal conversations. One of the biggest surprises was the weather. The temperature was very pleasant, ranging from around 15°C to 25°C, and rarely higher. This is because Nairobi is located close to the Equator and at an altitude of around 1,800 metres above sea level, which gives the city a mild climate throughout the year. 

The next morning, around 10 Kenyan young professionals and students joined our group of 12 Europeans. The day began with introductions, security briefings, and ice-breaking activities. We quickly moved into discussions on global food systems, comparing European and Kenyan realities. We learned about the entire food system, from production to consumption, and explored where inequalities and environmental pressures emerge. It became clear early on that food systems are deeply political, social, and ecological. 

The following day focused on youth-led change and agroecology. Through interactive workshops and a world café format, we explored how young people are already shaping for more sustainable food systems. A key highlight was a session on agroecology as a form of resistance, particularly the role of women farmers in Kenya. It reframed agriculture not just as production, but also as sovereignty, identity, and climate action. 

 Days 5–6: Visit to the the Nairobi National park, WeWorld Kenya Officeand Ubuntu CBO 

In the next two days, which were the most exciting for me, we woke up at 5 a.m. and went to Nairobi National Park, where we saw free-roaming giraffes, hippos, rhinos, zebras, buffalos, antelopes, and even a lion eating an impala. 

Then in the afternoon, we visited the WeWorld Kenya office, where we learned more about how the organisation supports local initiatives through transparent sub-granting mechanisms. Community-based organisations are selected through structured, criteria-based processes that prioritise impact, accountability, and local ownership. This model enables grassroots groups to lead their own solutions while ensuring strong oversight and partnership. 

For me, one of the most powerful experiences of the programme was our visit to Ubuntu CBO (with “ubuntu meaning “I am because we are”) in the Mukuru kwa Reuben informal settlement in Nairobi. Ubuntu CBO is a youth-led community-based organisation focused on environmental stewardship and circular economy initiatives. We visited their Black Soldier Fly (BSF) farming project, which transforms organic waste into valuable resources through a simple but innovative process: 

• Community members and young people collect organic waste from hotels, markets, and households. 
• Black Soldier Fly larvae consume the waste and convert itself into high-protein biomass. 
• This biomass is processed into animal feed for local poultry and pig farmers. 
• The remaining by-product becomes nutrient-rich organic fertiliser that is sold in the local area. 

 This is a textbook example of a circular economy in action. It addresses multiple challenges at once: waste management, high unemployment in informal settlements, and food insecurity. Most importantly, it creates dignified livelihoods for young people while strengthening climate resilience in one of Nairobi’s most vulnerable communities. 

Day 7 – 8 Usafi Initiative and visit of an agroecological farm managed by the unicersity of nairoby. 

The next day we visited the Usafi Initiative in Kibera, where community members practice organic farming through kitchen gardens. Crops like kale, maize, spinach, and okra are grown in very limited urban space, demonstrating how food production can be integrated into dense informal settlements, while the members also take care of children. The highligh of the visit was that we also tried to do some farming and aftwerwards played hide and seek with local children. 

This day combined cultural visits, reflection, and informal exchanges. Visiting Nairobi’s cultural spaces helped contextualise everything we had seen so far – especially the deep links between land, identity, and resilience.  

Day 9 – EU Delegation Meeting and Recommendations 

One of the most important moments of the programme was our meeting with the European Union Delegation in Kenya. Together with young activists and professionals from Kenya, Italy, Romania, and Slovenia, we spent the week developing shared recommendations on climate justice and food systems. 

Some of our Recommendations:

1. Support Community-Based Agroecology and Food Sovereignty

We recommend the establishment and support of community-based agroecological farming systems and farmer cooperatives aligned with food sovereignty principles under the UN Declaration on the Rights of Peasants and Other People Working in Rural Areas (UNDROP). 

Why this matters: 

• Many farmers rely on indigenous and locally adapted seeds 
• Market requirements can restrict seed-saving practices 
• Farmers often lose autonomy over traditional agricultural systems 
• Article 19 of UNDROP recognises the right to save, use, and exchange seeds 

 EU policies should better protect farmers’ rights while supporting fair and sustainable trade.  

2. Expand Youth ExchangeProgrammeson Agroecology 

We recommend strengthening EU-supported youth exchange programmes between Europe and Kenya to: 

• Share agroecological knowledge 
• Strengthen innovation in sustainable agriculture 
• Build long-term partnerships between rural communities 
• Empower young farmers and practitioners

3. Strengthen the Corporate Sustainability Due Diligence Directive (CSDDD)

We encourage the EU to expand and strengthen the CSDDD by: 

• Including more companies within its scope 
• Reinforcing zero-deforestation supply chain requirements 
• Improving enforcement of labour rights globally 
• Deepening cooperation with Kenyan institutions and civil society

Labour rights concerns in agricultural supply chains, including tea and coffee sectors, remain a challenge that requires joint responsibility.  

4. Transform Climate Adaptation Loans into Grants

We call for increased use of grants instead of loans for climate adaptation financing, prioritising: 

• Community-led resilience projects 
• Ecosystem protection 
• Sustainable agriculture 
• Biodiversity conservation

Communities facing the impacts of climate change should not be further burdened by debt.  

Day 10 – Closing Reflections and Final Reflection 

 The final day included wrap-up discussions, final reflections, and departure from Nairobi. What stayed with me most was not a single activity, but the relationships built over the 10 days. 

This experience showed me that agroecology is not just an agricultural practice, it is a social, ecological, and political movement. From urban farming in Kibera to circular economy innovation in Mukuru kwa Reuben, communities are already designing solutions that are both practical and transformative. 

What made this programme unique was the collective spirit: 10 young Europeans and 10 Kenyan participants working side by side, learning from each other rather than about each other. 

I return from Nairobi with new perspectives, new friendships, and a stronger belief that climate justice is only possible through genuine collaboration between communities, youth, and institutions. 

 

This content is part of the “Re:boot” project, co-funded by the European Union under the DEAR programme. The content is the sole responsibility of Focus, Association for Sustainable Development, and does not necessarily reflect the views of the European Commission.