Po naročilu družbe DARS je bila že v letu 2009 izdelana študija, ki načrtuje razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in njegovih priključnih avtocestnih krakov na 6 do 10 pasov ter preureditev večine vseh avtocestnih priključkov, vključno z rušitvijo nadvozov, nekaterih starih manj kot 15 let. Gre za velik državni projekt, vendar je študija doslej doživela predstavitve le v razmeroma ozki strokovni javnosti. Študijo lahko razumemo predvsem kot podlago za še eno dopolnitev nacionalnega programa.
Koalicija za trajnostno prometno politiko(1)predstavlja strokovni odziv na omenjeno študijo. Javnosti in politikom predlagamo tudi ukrepe, s katerimi bi se lahko ljubljanska regija približala ciljem trajnostne mobilnosti in povečanju kvalitete bivanja.
»Prizadevamo si, da širitev obvoznice ne bo del novega Nacionalnega programa izgradnje avtocest, ampak da postane javni potniški promet prioriteta in boljša alternativa osebnemu avtomobilskemu prometu,« je povedala Marjeta Benčina iz Focusa, društva za sonaraven razvoj. »Ljudje se morajo zavedati, da obstajajo poleg avtomobilskega še druge možnosti prevoza in da javni prevoz ni ‘znanstvena fantastika’, kot nam to želijo prikazati, temveč izvedljiva in realna prometna rešitev urbanih regij,« je še dodala Benčina.
Jože Dekleva iz Ljubljanske kolesarske mreže ob tem poudarja, da širjenje cest za osebni promet ne odpravlja cestnih zastojev, temveč generira dodaten promet. Številni raziskovalci ugotavljajo, da nove cestne zmogljivosti praviloma v kratkem presežejo novo prometno povpraševanje in izgleda, da nove cestne zmogljivosti mnogo bolj pospešujejo disperzno poselitev, kot odpravljajo prometne zgostitve. »Širjenje cest je drag, kratkoročen in okoljsko nevzdržen način reševanja prometnih problemov, a je kljub temu velika večina investicij zadnjih 20 let (več kot 90 %) bila usmerjenih v cestno infrastrukturo. Če bomo ponovno investirali v ceste, ne bo denarja za prepotrebne investicije v javni prevoz, poleg tega pa problemov povezanih s prometom ne bomo odpravili,« je še povedal Dekleva.
Po podatkih MOL je bila Ljubljana v preteklih letih eno izmed območij z najvišjo stopnjo onesnaženosti zraka v Sloveniji. Emisije CO2 v MOL so v letu 2006 znašale kar 1,95 milijonov ton, od česar je bil delež emisij iz naslova prometa 32 % . Največji vir onesnaženja je prav ljubljanska obvoznica.
Matej Ogrin, Cipra Slovenija, je zato opozoril, da so tveganju onesnaženja z emisijami še posebno izpostavljeni prebivalci v 75-metrskem pasu ob prometnih cestah. »Na Inštitutu za varovanje zdravja so izračunali, da v takšnih pasovih v Ljubljani živi 10.000 otrok in mladostnikov, starih do 18 let, tveganje, da zbolijo za astmo, pa je pri njih kar 50 % večje kot pri tistih, ki živijo več kot 300 metrov stran od ceste,« je povedal Ogrin. »Vsako leto tako zaradi življenja ob cesti v Ljubljani zboli za astmo 250 otrok. Velik problem pa je tudi prekomeren hrup«, je dodal Ogrin.
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko zato pozivajo odločevalce, da se zatečejo k novi prometni paradigmi in prekinejo vlaganja v ceste in favoriziranje osebnega avtomobila. Obenem se obračajo tudi na javnost, naj se pridruži Koaliciji in zahteva okolju in zdravju prijaznejšo načrtovanje mobilnosti v Sloveniji.
(1)Člani koalicije:
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp,
Focus, društvo za sonaraven razvoj,
Ljubljanska kolesarska mreža, društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa,
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in
številne druge organizacije ter posamezniki.
***
KONTAKT:
Urška Žmauc, [email protected], tel.: 0590 71 326, GSM: 040 644 577
VEČ INFORMACIJ:
Matej Ogrin, [email protected], GSM: 041 612 604
Jože Dekleva, [email protected], GSM: 031 514 383
Marjeta Benčina, [email protected], GSM: 031 398 803
“Stališča z naslovom 6 do 10-pasovni avtocestni obroč in razširitev mestnih vpadnic ali sodoben javni potniški promet?, so dosegljiva na http://focus.si/files/20110613_Stalisce_Ne_obvoznicam.pdf, skrajšana verzija stališč pa na http://focus.si/files/20110613_skrajsana_verzija_stalisca.pdf.”
Sporočilo za javnost v PDF obliki je na voljo tukaj.
