Slogan letošnjega svetovnega dneva hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, se glasi »Inovirajmo danes. Nahranimo jutri.«. Sporočilo poudarja, da je odprava lakote dosegljiva, vendar zahteva preobrazbo prehranskih sistemov. Čeprav svet proizvede dovolj hrane, 645 milijonov ljudi še vedno trpi zaradi lakote, 2,69 milijarde pa si ne more privoščiti zdrave prehrane. V Focusu že več let opozarjamo na nujnost bolj trajnostnega prehranskega sistema, ki spoštuje okoljske omejitve, zagotavlja dostop do kakovostne hrane in omogoča pravičnejše odnose med pridelovalci, delavci, potrošniki in skupnostmi. Verjamemo, da rešitev ni le v tem, da proizvedemo več hrane, ampak v odpornejših, pravičnejših in bolj vključujočih prehranskih sistemih. Pri čemer imajo pomembno vlogo inovacije, vendar ne le tehnološke, ampak tudi družbene in skupnostne.
Inovacija je lahko tudi skupnost
Ob podpori Focusa je včeraj študentska skupnost v Rožni dolini odprla novo letno kuhinjo v okviru študentskega skupnostnega vrta. Projekt kaže, da inovacija ni nujno tehnološka, ampak je lahko tudi skupnost, kjer kuhinja ni le prostor za pripravo obrokov, ampak prostor srečevanja, izmenjave znanja, skupnega ustvarjanja mladih in s tem prevzemanja aktivne vloge pri oblikovanju prehranskega sistema.
“V Focusu smo prepričani, da moramo prehranski sistem razumeti širše – ne le skozi vprašanje, kaj bomo dali na krožnik, ampak tudi skozi vprašanja: kdo hrano prideluje, kdo ima dostop do zemlje in virov, kdo odloča o prehranski politiki, kdo ima koristi od prehranskih verig in kakšne posledice ima naš prehranski sistem za ljudi in okolje. Način, kako hrano pridelujemo, distribuiramo in uživamo, je povezan z vprašanji neenakosti, dostopa, moči in pravičnosti,” poudarja Elena Lunder iz okoljske organizacije Focus.
Znanje za trajnostne prehranske sisteme
Z namenom širjenja znanja in spodbujanja kritičnega razmišljanja o naši prehranski prihodnosti bomo v Focusu v kratkem izdali praktični izobraževalni modul o trajnostnih prehranskih sistemih, namenjen izobraževalcem. Preko njega bodo mladi skozi raziskovanje, praktično delo in razpravo spoznavali alternative obstoječim sistemom, med drugim agroekologijo in druge trajnostne načine pridelave hrane.
»Če želimo prehranske sisteme, ki bodo nahranili ljudi tudi v prihodnosti, moramo vlagati v mlade, njihovo znanje in sposobnost sodelovanja. Dati jim moramo več kot odgovore in posredovanje informacij – dati jim moramo prostor, da postavljajo vprašanja, preizkušajo rešitve in si predstavljajo drugačne prihodnosti,« poudarja avtorica izobraževalnega modula mag. Živa Kavka Gobbo.
Celostni pristop k spremembam
Focus svoje delovanje za bolj trajnosten in pravičnejši prehranski sistem prenaša tudi v javne ustanove. V okviru projekta Človek sit in Zemlja cela skupaj z Osnovno šolo Hinka Smrekarja in Osnovno šolo Spodnja Šiška izvajamo analizo odnosa do hrane – tako s strani otrok, kot tudi staršev in zaposlenih. S spremljanjem količin odpadne hrane, delavnicami za učence, starše in osebje ter obiskom ekološke kmetije bomo skupaj prispevali k spremembam vsakodnevnih praks. Ključ do sprememb sta prav vključevanje in sodelovanje vseh, ki so vključeni v šolski prehranski sistem.
Cilj sodelovanja je oblikovanje akcijskega načrta za povečanje deleža ekološke in lokalne hrane ter zmanjšanje količine odpadne hrane. Vseboval bo priporočila za druge institucije, z namenom pokazati, kako lahko šole in druge ustanove v okviru danih finančnih, administrativnih, gospodarskih in družbenih razmer, zmanjšajo negativne vplive prehrane in obenem okrepijo sodelovanje z lokalnimi kmeti ter zagotovijo dostop do zdrave, ekološko pridelane hrane.
Svetovni dan hrane nas opominja na nujnost trajnostnih sprememb prehranskega sistema, ki pa so mogoče le preko vključevanja in sodelovanja vseh deležnikov ter uvajanjem konkretnih trajnostnih praks že danes. V Focusu z vključevanjem mladih ter spodbujanjem povezovanja prebivalcev z lokalnimi pridelovalci in sistemskih sprememb dokazujemo, da lahko z uvajanjem konkretnih trajnostnih praks že danes oblikujemo prehranski sistem, ki nas ne bo le nahranil, ampak bo pravičen do vseh ljudi in planeta.
Vodič po trajnostni prehrani
Nekaj konkretnih in praktičnih usmeritev za vsakega posameznika, ki želi soustvarjati trajnostno prihodnost skozi svoj krožnik, smo zbrali tudi v Vodiču po trajnostni prehrani. Ta odgovori na vprašanja, kot so Kaj pomeni trajnostna prehrana? Je res dovolj, da kupujemo lokalno? Zakaj sta ekološko in pravično dobri izbiri?, hkrati pa ponuja praktične nasvete in recepte za bolj trajnosten krožnik.
