Svetovni dan hrane: Kmetijstvo na udaru podnebnih sprememb, nova kmetijska politika pa brez nekaterih ključnih deležnikov
Na svetovni dan hrane, 16. oktobra, se na Ministrstvu za kmetijstvo začenja priprava kmetijskega dela načrta za nacionalna in regionalna partnerstva (NNRP), ki bo določil, kako bo Slovenija v obdobju 2028–2034 porabila sredstva skupne kmetijske politike. Kljub temu, da je naša prehranska varnost zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih šokov že ogrožena, k pripravi nove politike niso bili povabljeni nekateri ključni deležniki, med njimi Zveza potrošnikov Slovenije in delovna skupina Ekološko kmetijstvo in samooskrba mreže Plan B za Slovenijo.
Letošnje leto je bilo za kmete še posebej neizprosno. Na Krškem in Mengeškem polju koruze praktično ni, na prodnatih tleh je izpad med 80 in 90 %, pri žitih med 30 in 50 %. Korenja, zelja, brokolija in paradižnika je bilo na prizadetih območjih za polovico manj, krompirja na Gorenjskem pa med 35 in 50 % manj od pričakovanega. Toča je maja na Vrtojbenskem polju in v Goriških Brdih, junija pa na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah v nekaj minutah uničila do 80 % pridelka.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je sušo označil za “veliko katastrofo za kmete in državo”. Posledice bomo občutili vsi – napovedi že kažejo na podražitve zelenjave to jesen ter mesa, mleka in jajc ob koncu leta. Ekstremni vremenski pojavi niso več izjeme, temveč vzorec. V zadnjih 20 letih smo imeli sedem kmetijskih suš z razsežnostjo naravne nesreče. Ranljivosti našega sistema oskrbe s hrano prispeva tudi nizka stopnja samooskrbe.
Saša Kralj, Umanotera: “Na prehranskem področju smo vse bolj odvisni od uvoza. Samooskrba z zelenjavo je bila leta 2025 le 32 %, pri sadju 21 %, krompirju pa 34 % – povsod nižja kot leto prej. Leta 2024 smo uvozili več kot 1,5 milijona ton hrane, na slovenskih njivah pa ne pridelamo dovolj, da bi prehranili prebivalstvo Slovenije, saj namenjamo slabe tri četrtine njiv pridelavi krme za živali, namesto hrani za ljudi.”
Slaba odpornost pridelave in visoka uvozna odvisnost delata naš sistem oskrbe s hrano izjemno ranljiv. Prehod na trajnostni prehranski sistem zato ni le podnebni ukrep za zniževanje izpustov, temveč ključni pogoj za krepitev odpornosti na podnebne spremembe in geopolitične šoke. Bolj kot kdajkoli prej potrebujemo politike in ukrepe, ki bodo kmetom omogočili prehod na odpornejšo pridelavo ter zagotovili dostojno preživetje, celotni družbi pa prehransko varnost.
V luči alarmantnega stanja zato preseneča, da Ministrstvo za kmetijstvo v pripravo nove kmetijske politike ni vključilo nekaterih ključnih strokovnjakov na področju okolja in podnebnih sprememb ter potrošniških organizacij.
Kljub pozivom ministrstvu so bile izključene mnoge organizacije, ki so sodelovale pri pripravi vizije “Naše kmetijstvo in hrana v 2040”, tj. osrednje podlage za pripravo NNRP. Posebej zaskrbljujoče je, da pri oblikovanju prehranske politike ni Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Prehod v odpornejši prehranski sistem bo nujno pomenil tudi spremembo naših prehranskih navad, zato je potrošniška organizacija pri tem nepogrešljiv sogovornik. Prav tako je izostala delovna skupina Ekološko kmetijstvo in samooskrba mreže Plan B za Slovenijo, katere članice imajo z oblikovanjem kmetijske politike več kot 20-letne izkušnje. ZPS in mreža Plan B za Slovenijo sta bili predhodno tudi del samega procesa priprave in spremljanja skupne kmetijske politike. Zunaj procesa ostajatajo tudi Zveza za živali, Zveza biodinamikov Slovenije in Focus, društvo za sonaraven razvoj. Od podpisnic tega sporočila je bila v proces povabljena le Umanotera.
Prej omenjena vizija obljublja “dialog z vsemi deležniki v prehranskem sistemu”. Ministrstvo je ob preoblikovanju iz svojega imena izključilo besedo “prehrana”. Ne bi smelo izključiti še tistih, ki prehrano poznajo s strani potrošnikov, okolja in podnebja.
Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije: “Hrana predstavlja enega večjih, marsikje največjih izdatkov slovenskih gospodinjstev. Letošnja suša bo pritisk na družinske proračune še povečala. V raziskavi iz 2025* je tretjina vprašanih odgovorila, da se težko spoprijema s stroški hrane. Kar 60 % jih meni, da bi morale evropske kmetijske subvencije podpirati izključno pridelavo zdrave in trajnostne hrane. Potrošniki so bili torej jasni, kakšno kmetijsko politiko pričakujejo. Prav je, da so slišani in upoštevani, saj odpornejšega prehranskega sistema ne bo brez sprememb v tem, kaj kupujemo in jemo.”
Samo Curk, predsednik Zveze za živali: “Dobrobit živali je eden od ciljev vizije “Naše kmetijstvo in hrana v 2040”, kar 88 % prebivalcev Slovenije pa meni, da bi morale biti rejne živali bolje zaščitene. Kmetijska politika prek sistema subvencij močno vpliva na pogoje, v katerih živali bivajo, zlasti v intenzivnih rejah. Zato je nesprejemljivo, da pri oblikovanju politike, ki bo vplivala na življenje več deset milijonov živali letno, te niso ustrezno zastopane.”
Da bi lahko doprinesli k prehodu v trajnosten in pravičen sistem oskrbe s hrano, podpisane organizacije Ministrstvo za kmetijstvo pozivajo, naj:
- v pripravo NNRP za kmetijstvo in razvoj podeželja vključi Zvezo potrošnikov Slovenije, mrežo Plan B za Slovenijo in druge deležnike iz širšega kmetijsko-prehranskega sistema, ki so za vključitev zaprosili;
- blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe postavi v središče nove kmetijske politike, saj lahko zgolj na ta način zagotovimo odpornost in prehransko varnost ter koristi za kmeta, lokalne skupnosti in družbo.
Podpisniki:
- Zveza potrošnikov Slovenije
- Delovna skupina Ekološko kmetijstvo in samooskrba mreže Plan B za Slovenijo
- Zveza biodinamikov Slovenije
- Združenje Demeter Slovenija
- Focus, društvo za sonaraven razvoj
- Zveza za živali
- Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
* Raziskava izvedena v sodelovanju z BEUC v osmih evropskih državah, vključno s Slovenijo. https://www.beuc.eu/sites/default/files/publications/BEUC-X-2025-044_The_Common_Agricultural_Policy_%28CAP%29_what_consumers_want.pdf
Sporočilo za javnost je nastalo v okviru projekta Človek sit in Zemlja cela, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Za mnenja, izražena v projektu, so izključno odgovorni izvajalci projekta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
