Članek navaja, da so se evropski okoljski ministri odločili, da po letu 2012 EU ne bo več izvajala obveznosti iz Kjotskega protokola, če se dogovoru ne bodo pridružile tudi ZDA, Kitajska in Indija. To seveda ne drži! V sklepih so ministri potrdili odrtost do drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola, tako jasni pa sklepi Sveta ministrov niso bili še nikoli. Pogoj EU za pristop k drugemu ciljnemu obdobju Kjotskega protokola ni pridružitev zgornjih držav, pač pa sta pogoja ohranitev bistvenih elementov protokola ter mandat za pogajanja v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja, ki bodo pripeljala do enotnega dogovora, ki bo vključeval vse države (in spojitve tega dogovora s Kjotskim protokolom po izteku drugega ciljnega obdobja). Precej drugače od tistega, kar piše g. Piano, a ne?

V članku avtor ugotavlja: “V Sloveniji presenetljiva odločitev še ni bila objavljena, čeprav se je zasedanja Sveta Evropske unije za okolje v Luksemburgu udeležil tudi slovenski minister za okolje in prostor Roko Žarniæ.” G. Piana zato sprašujemo, ali do objave take odločitve morda ni prišlo zaradi tega, ker le-ta ni bila sprejeta?

Še bolj zanimiva in še bolj zavajujoča pa je trditev g. Piana, da bi konec Kjotskega protokola lahko predstavljal realno možnost, da se Evropa z letom 2013 odpove trgovanju z emisijskimi kuponi. To je seveda nesmisel in če bi avtor članka preveril zakonodajo EU, bi vedel, da so zaveze EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020 že vgrajene v pravni red EU – Direktiva 2009/29ES o trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU ETS) je pravno zavezujoča in neodvisna od usode Kjotskega protokola. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo s Kjotskim protokolom, ‘domače’ zaveze EU ostajajo, prav tako kot ostaja tudi zavezanost EU, da se bo s podnebnimi spremembami aktivno spopadala in do leta 2050 svoje emisije zmanjšala za med 80 – 95 % glede na leto 1990.

Želeli bi si, da bi članki v slovenskih časopisih na objektiven način podajali prave in preverjene informacije; TEŠ si lahko dela reklamo sam!

***

Na sramotilnem stebru želimo izpostaviti posameznike, podjetja, institucije ali organizacije, ki s svojim delovanjem na kakršen koli način škodujejo okolju. S tem ne želimo žaliti nikogar; želimo le spodbuditi k okolju in družbi bolj odgovornemu ravnanju!