Amazonija izgublja zmožnost okrevanja po sušah in sečnji

Raziskava objavljena marca 2022 v reviji Nature Climate Change je pokazala, da Amazonija izgublja sposobnost okrevanja po sušah in sečnji. To še povečuje zaskrbljenost, da se deževni gozd približuje točki preloma, po kateri bodo večino gozda nadomestile travinje (savane). To bi imelo ogromne posledice za biotsko raznovrstnost in blaženje podnebnih sprememb.

“Če pride do točke preloma, ko bomo izgubili amazonski deževni gozd, bo to imelo učinek na globalne podnebne spremembe,” je dejal Tim Lenton, direktor Inštituta za globalne sisteme (Global Systems Institute) na univerzi v Exetru v Angliji. Izguba deževnega gozda bi namreč lahko povzročila, da se bo v ozračje vrnilo do 90 milijard ton ogljikovega dioksida, kar je enako večletnim emisijam na svetovni ravni. To bi izredno otežilo omejevanje globalnega segrevanja.

Veliko je negotovosti glede tega, kdaj bi se to lahko zgodilo, tudi omenjena študija ne pove, kdaj bo točka preloma dosežena. So pa nekatere druge raziskave so pokazale, da bi lahko krčenje gozdov, izsuševanje in drugi dejavniki, odmiranje gozdov v Amazoniji povzročili do konca tega stoletja.

Carlos Nobre, znanstvenik na Nacionalnem inštitutu za raziskovanje Amazonije (Instituto Nacional de Pesquisas da Amazônia) v Braziliji, ki je pred več kot tremi desetletji med prvimi začel opozarjati na potencialno izgubo amazonskega pragozda, je novo študijo označil za “zelo prepričljivo”. “Povečala je mojo zaskrbljenost,” je dejal Nobre, ki ni sodeloval v raziskavi.

Amazonija je vse toplejša in vse bolj suha

Amazonija, ki pokriva več kot 2 milijona kvadratnih kilometrov v Braziliji in sosednjih državah, je največji deževni gozd na svetu in ima (v večini let) ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb, saj iz ozračja sprejme več ogljikovega dioksida, kot ga sprosti. Po raznolikosti rastlinskih in živalskih vrst je izredno bogata, je eden izmed najbolj raznolikih ekosistemov na svetu. V ozračje vnaša toliko vlage, da ima vpliv na vreme tudi izven Južne Amerike.

Vendar so podnebne spremembe, skupaj z obsežnim krčenjem gozdov in požiganjem za potrebe kmetijstva in živinoreje, povzročile, da je Amazonija vse toplejša in vse bolj suha. Regija, ki je ena najbolj vlažnih na Zemlji, je od leta 2000 doživela kar tri suše.

Zmanjšana odpornost

Večina prejšnjih študij odpornosti Amazonije je temeljila na modelih ali simulacijah spreminjanja zdravja gozdov skozi čas. V novi raziskavi pa so znanstveniki uporabili dejanska opazovanja: desetletja podatkov daljinskega zaznavanja s satelitov, ki merijo količino biomase na določenih območjih – torej kako zdrav je gozd. Raziskovalci, ki so preučevali le neokrnjene dele deževnega gozda, so ugotovili, da so ta območja od leta 2000 na splošno izgubila odpornost. Gozdna območja so na primer po suši potrebovala vedno več časa, da so si povrnila zdravje. To pomanjkanje odpornosti kaže na to, da lahko Amazonija prenese le določeno mero obremenitev. Zmanjšuje se njegova sposobnost, da se povrne nazaj, v »zdravo« stanje.

Raziskovalci so ugotovili, da je več kot tri četrtine nedotaknjenega deževnega gozda v tem času izgubilo odpornost in da je bila ta izguba največja na območjih, ki so bila bolj suha ali bližje človekovim dejavnostim, kot je sečnja. Chris Boulton, raziskovalec na Univerzi v Exetru in glavni avtor študije, je dejal, da je Amazonija kot velikanska mreža za recikliranje vode, saj veter odnaša vlago iz izhlapevanja in transpiracije dreves. Zato izguba dela gozda in vlage povzroči, da se drugje še bolj izsuši. “Lahko si predstavljate, da se s sušenjem Amazonije ta odpornost izgublja vedno hitreje,” je dejal Boulton. Gozdovi se lahko nato relativno hitro zmanjšajo in odmrejo ter postanejo bolj podobni savani s travo in veliko manj drevesi.

Rešitev je takojšnji moratorij na uničevanje gozdov

Izguba gozdnih dreves ne bi samo povečala količino izpustov ogljika, shranjenega v njihovih tkivih, ampak bi savane tudi sprejele veliko manj ogljika kot velika drevesa s širokimi listi. V savanah bi živelo tudi veliko manj vrst. Amazonija je na robu tega prepada, tega prehoda v drugačen ekosistem.

V zadnjega pol stoletja je bilo v Amazonsko porečju je uničenih 17 % prvotnih gozdov, dodatnih 7 % pa je okrnjenih, in čeprav se je krčenje gozdov v Braziliji za nekaj let upočasnilo, se je v zadnjem času spet okrepilo. Raziskovalci pravijo, da je njihovo delo pokazalo, da prizadevanja za zaustavitev krčenja gozdov ne bi zaščitila le določenih območij, temveč bi vplivala na odpornost Amazonije kot celote.

Točka preloma še vedno ni neizogibna. Še imamo časa, vendar moramo ustaviti izsekavanje in propadanje gozdov v regiji. Ti sistemi so zelo odporni in dejstvo, da smo zmanjšali odpornost, še ne pomeni, da so izgubili vso svojo odpornost. A doseči moramo moratorij na krčenje in degradacijo gozdov. Samo tako bomo imeli priložnost, da rešimo največji pragozd na svetu.

 

Povzeto po: Amazon is less able to recover from droughts and logging, study finds, Henry Fountain, The New York Times, 9. marec 2022