Poziv vladi ob COP29 in sprejemanju Podnebnega zakona
Ob boku 29. Konference Združenih narodov o podnebnih spremembah smo predstavniki Focusa, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotere in Greenpeace Slovenija na novinarski konferenci Vlado RS pozvali, naj v Podnebni zakon ponovno vključi člen o odpravi subvencij za fosilna goriva.
Podnebni zakon je v zadnjih fazah vladnega usklajevanja. Gre za krovni zakon za usmerjanje politik RS za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Še na lanski podnebni konferenci Združenih narodov so se slovenski politiki zavzemali za odpravo subvencioniranja fosilnih goriv na svetovni ravni in takrat ta ukrep tudi predvideli v osnutku novega Podnebnega zakona. Tedanji osnutek Podnebnega zakona je predvidel, da bi z januarjem 2026 proračunske odhodke in davčne izdatke, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, v celoti odpravili. V utemeljitvi člena zakona so na ministrstvu za okolje zapisali: “Z vidika zasledovanja cilja tega zakona so za blaženje podnebnih sprememb in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov najbolj problematične spodbude za rabo fosilnih goriv, saj upravičence spodbujajo k njihovi rabi in tako posredno k ustvarjanju več emisij toplogrednih plinov, zato se v celoti odpravijo.”
Govorijo eno, doma pa delajo drugo
Na lanskem COP28 je k odpravi fosilnih subvencij pozvala predsednica republike Nataša Pirc Musar: “Najprej in pred vsem se moramo strinjati o opuščanju fosilnih goriv in subvencij zanje.” Ob lanskem COP28 se je za to zavzemal okoljski minister Bojan Kumer: “Za Slovenijo je zelo pomembno zelo jasno stališče, da se zmanjšuje fosilna goriva in da se vključi jasno časovnico za odpravo subvencij.” Postopno odpravo okolju škodljivih subvencij so vladajoče stranke obljubile tudi v koalicijski pogodbi.
A če na podnebnih konferencah politične elite govorijo eno, doma pa delajo drugo, nam podnebne konference Združenih narodov ne bodo prav nič pomagale. V nasprotju z učinkovitimi podnebnimi politikami je bil po posredovanju finančnega ministrstva in gospodarskih interesnih združenj v zadnji različici predloga Podnebnega zakona člen o ukinjanju spodbud za fosilna goriva črtan. Če je odločevalcem res mar za zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje, zmanjševanje toplogrednih izpustov in za okolju prijazne politike, naj Vlada v Podnebni zakon nemudoma vrne člen o ukinitvi okolju škodljivih subvencij za fosilna goriva in tako izpolni svoje predvolilne obljube.
Katja Huš, Focus: “Skupen javni denar mora država namenjati za javno dobro. To pomeni denar za železnice, javni potniški promet, obnovljive vire energije, izolacije domov, izboljšavo elektroenergetskega omrežja. Z javnim denarjem ne smemo spodbujati rabe fosilnih goriv, kar država počne danes. S takšnimi škodljivimi subvencijami spodbujamo uničujoče poplave, suše, neurja, onesnažen zrak in upočasnjujemo energetsko tranzicijo na obnovljive vire energije. Če bi začeli fosilne subvencije odpravljati pred leti, skupaj s prvimi obljubami, bi bili danes na dobri poti, da so takšne subvencije stvar preteklosti. Zavedati se moramo, da dlje kot država odlaša to odločitev, težje, hitrejše in dražje bodo spremembe.”
Aljoša Petek, PIC: “Ponovno smo soočeni s shizofreno politiko; na eni strani vlagamo milijarde evrov v zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, trajnostni prehod in odpornost družbe na naravne uničujoče ujme, na drugi strani pa podjetjem in ljudem še naprej sporočamo, naj uporabljajo fosilna goriva in jih pri tem še dodatno finančno spodbujamo. Pričakujemo, da se bo vlada držala svojih lastnih predvolilnih obljub in v Podnebni zakon ponovno vnesla člen o postopni ukinitvi fosilnih goriv.”
Martin Mittendorfer, Greenpeace Slovenija: “Pri odpravi fosilnih subvencij ne gre za posebej radikalen ukrep. Nasprotno, politiki dobro vedo, da gre za enostaven in nujen ukrep, ki bi ga že morali izvesti. Minuli četrtek je minister za finance Klemen Boštjančič na podnebni konferenci v Bakuju dejal, da inovativno financiranje lahko pomaga zapolniti manjko v globalnih podnebnih financah, posebej v razvijajočih se državah, dokler se finančni tokovi usklajujejo s cilji zmanjšanja emisij in podnebne odpornosti, povzetimi v členu 2.1 Pariškega sporazuma. Govoril je o členu, ki Slovenijo zavezuje k odpravi fosilnih subvencij. Minister Boštjančič v Bakuju pridiga eno, doma pa je ravno njegovo ministrstvo tisto, ki odpravo škodljivih subvencij v imenu fosilnih dobičkov blokira.”
Jonas Sonnenschein, Umanotera: “Obljube o ukinitvi subvencij za fosilna goriva so stare že več kot 10 let. Samo uradne spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, predstavljajo več kot 100 milijonov evrov na leto. K temu je treba dodati še najmanj dvakrat toliko za subvencije letalstva, za davčne olajšave za službene avtomobile, povračilo stroškov prevoza na delo z osebnim avtomobilom ter za posredne in neposredne subvencije TEŠ6. Poleg slabega učinka na proračun imajo subvencije za fosilna goriva tudi izjemno slab učinek za družbo. Škoda, ki jo povzroča samo cestni potniški promet, slovensko družbo stane več 1.5 milijarde evrov letno. Velik del te škode se neposredno odraža v povečanih stroških zdravstvenega sistema. Zato bi bilo sprejetje Podnebnega zakona, v katerem subvencije, ki škodujejo podnebju, ne bi bile niti omenjene, izjemno škodljivo ne le za podnebje, temveč tudi za blaginjo vseh nas.”
