Posledice vedno bolj obsežnega izkoriščanja lesne biomase za proizvodnjo elektrike niso vidne le v državah globalnega juga, ampak tudi v Evropi. Neverjetnih 55 % letnega poseka gozda v Evropi se zažge za energijo. 

Danes je mednarodni dan proti sežiganju biomase v termoelektrarnah, ki poteka pod geslom »Biomass destroys biodiversity«. 

Sežiganje dreves za pridobivanje elektrike v velikih termoelektrarnah dodatno obremenjuje že tako ogrožene gozdove po vsem svetu in zmanjšuje življenjski prostor divjih živali. Smo sredi krize biotske raznovrstnosti – znanstveniki napovedujejo, da bo izumrlo milijon vrst, predvsem zaradi sprememb v rabi tal, kot je uničevanje gozdov. Morali bi storiti prav vse, kar je naši moči, da gozdove zaščitimo. Sežiganje gozdov za pridobivanje električne energije je v popolnem nasprotju s tem.

Lesna biomasa se pridobiva s sekanjem dreves za izdelavo lesnih sekancev ali peletov, ki se nato sežigajo v termoelektrarnah. Ker je povpraševanje tako zelo veliko in še vedno narašča, se za izdelavo peletov ali sekancev ne uporabljajo le odpadki iz lesne industrije, ampak v velikem obsegu izsekava naraven, starorasel gozd. Ti gozdovi so običajno najbolj biotsko raznovrstni. Nekatera največja podjetja za proizvodnjo lesnih peletov, med njimi podjetji Enviva in Graanul Invest, les kupujejo od podjetij, ki izsekavajo neokrnjene gozdove na jugovzhodu ZDA, v Estoniji, Latviji, Romuniji in Kanadi.


Slika: Golosek v Estoniji. Celotna drevesa so bila predelana v pelete, ki so jih izvozili v Veliko Britanijo, kjer so jih zažgali v termoelektrarni korporacije Drax.

Povpraševanje po biomasi se po vsem svetu povečuje, kar vodi v intenzivnejše gozdarske prakse. Kadar sečnja v gozdovih (naravnih ali upravljanih) zaradi prekratkih obdobij obnavljanja ne omogoča, da bi se gozd obnovil do zrelosti, je manj starih dreves in zato manj odmrlega lesa. Mrtva lesna biomasa pa je bistven del gozdnega ekosistema, saj zagotavlja hranila za rastline, glive in žuželke ter dom številnim vrstam, ki brez nje ne morejo preživeti.

Ko naravni ekosistem nadomestimo z monokulturnim drevesnim nasadom, ki zagotavlja biomaso, se biotska raznovrstnost nepovratno izgubi. Pogosto so nasadi sestavljeni iz ene same drevesne vrste, ki je lahko invazivna in sploh ni avtohtona v tej državi, zato se nobena od lokalnih živalskih vrst ni razvila za sobivanje z njo. Vnos eksotičnih invazivnih vrst je drugi največji vzrok izgube biotske raznovrstnosti na svetu.

Sežiganje dreves za proizvodnjo elektrike ni niti trajnostno niti ogljično nevtralno, temveč predstavlja hudo grožnjo podnebju in biotski raznovrstnosti.

❗ Opomba: Ne borimo se proti sežiganju lesnih ostankov v manjših energetskih obratih, temveč proti sežiganju dreves za pridobivanje elektrike v velikih termoelektrarnah (velikokrat gre tukaj za bivše elektrarne na premog, ki so jih preoblikovali za kurjenje lesa) in proti subvencijam iz davkoplačevalskega denarja, ki jih korporacije v Evropski uniji za to prejemajo.

Več informacij: How bioenergy harms biodiversity (Fern) in Biomass Resource Library (Environmental Paper Network).