EU trenutno razpravlja in oblikuje nekatere ključne pakete politik za prehod na trajnostno energijo in nizkoogljično družbo, kot sta evropski zeleni dogovor (EZD) in „Pripravljeni na 55“. Poudarek na pravičnosti je viden element vseh teh političnih predlogov, saj EU želi, da “ne pustimo nikogar zadaj”. Kot projekt, ki se ukvarja z energetsko revščino s poudarkom na ženskah, želimo partnerji projekta EmpowerMed opozoriti na potrebo po pravičnem prehodu tudi iz vidika spola. Če želimo zagotoviti, da “ne pustimo nikogar zadaj”, bo moral pravičen prehod temeljiti na politikah in ukrepih, ki so pravični za ženske.
Medtem ko bomo še analizirali in razpravljali o paketu „Pripravljeni na 55“, smo v nedavnem poročilu EEB/WECF, ki prikazuje vrzeli in priložnosti EZD iz vidika spola, partnerji EmpowerMed analizirali, kako se spoprijeti z energetsko revščino skozi politike za pravičnost spolov v EZD.
Vse več je dokazov, da energetska revščina nesorazmerno prizadene ženske in gospodinjstva, ki jih vodijo ženske – stanje, ki se med drugim poslabša tudi zaradi starosti, razreda in etničnega porekla. Zato je ključnega pomena, da si podrobneje ogledamo razmerje med energetsko revščino in spolom. V projektu EmpowerMed smo pripravili kratko analizo, ki ponuja vpogled v medsebojno povezanost med spolom in energetsko revščino v štirih različnih dimenzijah: fiziološki, zdravstveni, ekonomski in socialni/kulturni.
Fiziološka dimenzija Ženske so zaradi svoje fiziologije bolj občutljive na toploto in mraz kot moški. Nedavne študije so pokazale, da so ženske bolj občutljive na ekstremne temperature, zaradi katerih so lahko ženske, ki trpijo zaradi energetske revščine, v večji nevarnosti. Tudi starost je pomemben dejavnik pri obvladovanju vročine in mraza; ker ženske predstavljajo večji del populacije starejših zaradi daljše pričakovane življenjske dobe, so bolj na udaru.
Zdravstvena dimenzija Življenje v neustrezno ogrevanih ali ohlajenih domovih ima škodljive posledice za dihalni in kardiovaskularni sistem, pa tudi za duševno zdravje in dobro počutje. Številne študije so opozorile na večjo ranljivost žensk za zimsko umrljivost. Pomembno je izpostaviti tudi vprašanje socialnega zdravja: stigmatizacija in socialna izolacija ovirata normalno vsakdanje življenje, kot je delo ali študij, in zmanjšujeta družbene odnose. Večji delež žensk je v nevarnosti revščine ali socialne izključenosti.
Ekonomska dimenzija Razlika v plačah med spoloma in razlika v pokojninah je močno povezana z ekonomsko blaginjo in energetsko revščino. Podatki o razlikah v plačah med spoloma kažejo, da so bili v EU leta 2017 moški v povprečju plačani za 16 % več kot ženske. Podatki o razlike v pokojninah med spoloma kažejo podobno: starejše ženske prejemajo nižje pokojnine kot moški. Leta 2018 so ženske v EU, starejše od 65 let, prejemale pokojnino, ki je bila v povprečju za 30% nižja od pokojnine moških. Za vidik ekonomske razsežnosti je pomembno tudi to, da imajo ženske ponavadi manj časa za plačano delo, saj opravljajo več neplačanega dela. V primerjavi z moškimi je manj verjetno, da bodo ženske delale s polnim delovnim časom, bolj je verjetno, da bodo zaposlene v slabše plačanih poklicih in manj verjetno, da bodo napredovale v svoji karieri.
Socialna / kulturna dimenzija Odgovornosti in vloge v gospodinjstvu so prvi družbeni / kulturni dejavnik. Delitev dela po spolu ženskam na splošno dodeljuje odgovornost za zagotavljanje energije v gospodinjstvu glede na njihova področja vpliva v gospodinjstvu. Ženske nimajo enake vloge v politiki, gospodarstvu in gospodinjstvu – čeprav jim je pogosto zakonsko to omogočeno. Drug pomemben vidik socialne / kulturne razsežnosti je skrbništvo. Odgovornost za vzdrževane otroke in druge (družinske) člane v gospodinjstvu povečuje neplačano oskrbo žensk.
Ali evropski zeleni dogovor obravnava nesorazmerne učinke, ki jih energetska revščina prinaša ženskam?
Pomembno je poudariti, da trenutno v EU ne obstajajo politike ali ukrepi, ki bi neposredno obravnavali povezavo med spolom in energetsko revščino. Čeprav so številne države članice uvedle politike in ukrepe za boj proti energetski revščini, le-ti niso usmerjeni na vprašanja spola. Nedavna analiza programov finančne podpore o energetski revščini v Španiji, Franciji, Italiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, Nemčiji in Albaniji je pokazala, da čeprav so številni programi finančne podpore na lokalni, nacionalni in ravni EU namenjeni zmanjševanju energetske revščine, ni upoštevanja razsežnosti spolov v ocenjenih finančnih programih.
Podobno je pregled EZD pokazal, da EZD ne vključuje politik ali ukrepov za reševanje vprašanja povečane ranljivosti žensk za energetsko revščino, čeprav pa obravnava vprašanje energetske revščine na splošno. Strategija ‘Renovation Wave’ priznava, da “povečanje prisotnosti in vloge žensk v gradbenem sektorju lahko pomaga izboljšati razpoložljivost znanj in usposobljenih strokovnjakov”, vendar se ocenjuje, da bodo imeli energetski vidiki EZD nesorazmerno bolj pozitivne učinke za moške kot za ženske, ki jih prizadene energetska revščina, še posebej, če pogledamo njegova prizadevanja za spodbujanje prenove stavb in obnovljivih virov energije.
Izhajajoč iz razlike med spoloma pri lastništvu stanovanj je mogoče oceniti, da bo strategija obnove stavb (Renovation wave) prinesla več pozitivnih učinkov za moške kot za ženske, saj so moški pogosteje lastniki stanovanj kot ženske. Diskriminacija na podlagi spola pri lastništvu stanovanja je prisotna še danes: čeprav so brezdomci večinoma še vedno moški, se ženske soočajo z večjimi težavami kot moški pri dostopu do zdravih in udobnih stanovanj. Ta diskriminacija temelji predvsem na neenakosti pri plačah in možnostih zaposlitve, zlasti pri zaposlitvi za polni delovni čas. Ker bo val prenove v okviru EZD prinesel koristi predvsem lastnikom stanovanj, je manj verjetno, da bodo ženske imele koristi od njega kot moški.
Drug pomemben vidik je ustvarjanje delovnih mest v EZD, zlasti v sektorjih prenove stavb in obnovljivih virov energije, ki so najbližje vprašanju energetske revščine. Ker sektorje prenove stavb in obnovljivih virov energije tradicionalno obvladujejo moški, bodo koristi od ustvarjanja delovnih mest uživali predvsem moški in le delno ženske. Gradbeništvo izstopa kot eden najbolj spolno ločenih sektorjev gospodarstva, v katerem prevladujejo moški. Gradbeništvo je bilo od leta 2016 največji industrijski sektor gospodarstva EU, v katerem je bilo zaposlenih 15 milijonov delavcev – od tega le 1,5 milijona žensk in le 1 % mladih žensk.
Če pogledamo širše, je ocenjeno, da obstaja velika nevarnost, da bodo politike prenove in obnovljivih virov energije iz EZD ohranile diskriminacijo na podlagi spola. Zlasti v sektorju prenove in obnovljivih virov bodo EZD vodila tista ministrstva, kjer še vedno prevladuje moška vloga (na primer ministrstva, ki so zadolžena za gospodarske zadeve, gradbeništvo, infrastrukturo ali prostorsko načrtovanje). Na splošno velja, da v energetskem sektorju prevladujejo moški, stari 50 let in več, pri čemer prevladujejo ekonomisti in inženirji. Čeprav kot taki ne nasprotujejo enakosti spolov, ti poklici pogosto ne vidijo pomembnosti spola za svoje delo. Z vidika enake zastopanosti je pomembno, da se pozornost ne posveča le vključevanju žensk, temveč tudi vključevanju raznolikih žensk (glede na starost, položaj…).
Kaj je treba storiti, da zagotovimo pravičnost energetskega prehoda tudi iz vidika spola?
Obstaja nekaj metodologij za vključevanje načela enakosti spolov, ki bi jih lahko uporabili za oblikovanje pristopov k spopadanju z energetsko revščino na način, ki je pravičen do spola.
Ozaveščanje o spolu / presečnih vidikih in energetski revščini: Še vedno je zelo potrebno za ozaveščanje o vprašanjih, povezanih s spolom, pa tudi o drugih družbenih kategorijah, ki so medsektorske, in o energetski revščini. Obstaja velik primanjkljaj pri ozaveščanju in krepitvi zmogljivosti, vključno s krepitvijo strokovnega znanja na tem področju, o spolu in energetski revščini, zlasti med oblikovalci politik in odločevalci.
Definicija energetske revščine, ki upošteva vidike spola in presečnih področij: Pri opredelitvi energetske revščine je treba izrecno opredeliti, da lahko dejavniki, kot so dohodek, spol, rasa, sposobnosti in geografska lega, vplivajo na ranljivost oseb za energetsko revščino, zato jih je treba upoštevati pri oblikovanju rešitev. V tem okviru bi bilo pomembno opraviti analizo spolov, ki zagotavlja potrebne podatke in informacije za vključitev vidika spola v politike in ukrepe.
Zbiranje razčlenjenih podatkov po spolu s presečnim vidikom (rasa, starost, razred, sposobnosti …) o energetski revščini: Delno je pomanjkanje ozaveščenosti povezano s pomanjkanjem podatkov. Razen redkih študij primerov in majhnih vzorcev, EU nima na voljo podatkov, razčlenjenih po spolu, starosti in ostalih vidikih v zvezi z rabo energije in energetsko revščino. Odsotnost podatkov, ločenih po spolu, bo verjetno okrepila obstoječe neenakosti in začaran krog med pomanjkanjem podatkov in pomanjkanjem ukrepov. Glede na pomen Observatorija za energetsko revščino pri spodbujanju kazalnikov za merjenje energetske revščine v EU bi bilo primerno, da spodbuja tudi analizo podatkov, razčlenjenih po spolu ter presečnih vidikih.
Kazalniki energetske revščine, ki upoštevajo spol: Razvoj kazalnikov energetske revščine, občutljivih na spol in presečna področja bi bil pomemben korak. Služil bi tudi za oblikovanje ciljev za ukrepanje. Revizija nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic EU, ki bo predvidoma leta 2024, bi lahko bila dobra priložnost za razvoj kazalnikov energetske revščine, ki upoštevajo spol.
Načrtovanje proračunov za enakost spolov Priprava proračunov glede na spol se lahko uporablja kot orodje za razčlenitev in prepoznavanje različnih učinkov dodeljevanja javnih izdatkov in odhodkov po spolu. Analizo lahko okrepimo tako, da preučimo ne le zapleteno vsebino proračunov, temveč tudi pogajalske procese, ki so bili uporabljeni za sprejemanje končnih proračunskih odločitev – na primer, kako so bili običajni državljani vključeni v določanje prednostnih nalog in rešitev, če sploh. Vključevanje žensk in moških, ki živijo v energetski revščini, bi vladam dalo veliko jasnejši vpogled v vzroke za energetsko revščino in vprašanja, kako ljudi spraviti iz energetske revščine, prispevalo pa bi tudi k preusmeritvi javnih politik in odhodkov za spodbujanje enakosti spolov.
Poleg teh splošnih korakov za naslavljanje problematike žensk v energetski revščini, podajamo nekaj priporočil, ki so posebej povezana z EZD, zlasti z njenimi komponentami za prenovo in obnovljive vire energije.
Vključevanje žensk v oblikovanje načrtov za izvajanje energetskih vidikov EZD: Čeprav so ključne strategije, povezane z energijo, v EZD že razvite in so v njih že vključene nekatere ključne pomanjkljivosti v zvezi s spolom / presečnimi področji, lahko načrtovanje izvajanja energetskih vidikov EZD še vedno odpravi nekatere od teh pomanjkljivosti. Zato bi bilo priporočljivo zagotoviti ustrezno udeležbo žensk na vseh ravneh pri oblikovanju operacijskih načrtov za izvajanje EZD, zlasti vidikov prenove in obnovljivih virov energije.
Prednost ženskam pri usposabljanju in delovnih mestih, povezanih s prenovo in obnovljivimi viri energije: Treba je razmisliti, kako bi lahko ustvarili prednostne priložnosti, da bi ženske lahko sodelovale pri gradbenih delovnih mestih in pri delovnih mestih, povezanih z uporabo obnovljivih virov energije. Pri usposabljanju in pridobivanju veščin in kvalifikacij je treba skrbno pretehtati, kje je mogoče dati prednost vključevanju žensk. Sedanji postopek revizije evropske direktive o energetski učinkovitosti bi morali uporabiti kot dobro priložnost za vključitev razsežnosti spola.
Zaščita žensk pred naraščajočimi najemninami ali drugimi stroški zaradi obnove ali uvedbe obnovljivih virov energije: Treba je izdelati podrobnejše načrte, kako zagotoviti, da se najemnine in drugi stroški, povezani s stanovanji, ne povečajo zaradi prenove, ter da se to breme ne prenese nesorazmerno na ženske.
Prednost ženskam pri obnovi in uvajanju obnovljivih virov energije za ljudi, ki jih prizadene energetska revščina: Vključevanje ljudi, ki jih je prizadela energetska revščina, v prizadevanja za obnovo in uvajanje obnovljivih virov energije je že poudarjeno, vendar ženske niso izpostavljene posebej. Pri operacionalizaciji strategij za prenovo in obnovljive vire energije je priporočljivo razmisliti, kako je mogoče dati prednost ženskam v vsej njihovi raznolikosti, ki jih prizadene energetska revščina.
Če ni navedeno drugače, je vir prispevka poročilo A gender-transformative European Green Deal? How to deliver policies for people and planet.
