Evropska komisija (EK) je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bodo poslanci Evropskega parlamenta in ministri v Svetu EU to potezo EK potrdili, bo po njenih lastnih študijah uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.
Foto: Matjaž Krivic
Leta 2023 je naš planet vsako minuto izgubil za skoraj 10 nogometnih igrišč kritično pomembnega gozda. Vzrok je jasen – gonilna sila uničevanja svetovnih gozdov je industrijsko kmetijstvo. Evropska unija s porabo govedine, soje, palmovega olja, usnja, gume in lesa, uvoženega iz žarišč krčenja gozdov, kot sta Brazilija in Indonezija, nosi velik del krivde.
EUDR, ki naj bi to vsaj delno odpravila s prepovedjo uvoza tega blaga, proizvedenega nezakonito ali na zemljiščih, ki so bila od leta 2020 izkrčena, naj bi začela veljati konec letošnjega leta. A Komisija je zaradi vse večjega pritiska in lobiranja vpletenih industrijskih panog pritisnila zavoro in želi izvajanje zakona preložiti za 12 mesecev. Napoved je bila objavljena manj kot teden dni po tem, ko je nevladna organizacija Earthsight objavila nove dokaze, da potrošnja EU spodbuja krčenje gozdov in kršitve človekovih pravic v tujini. V poročilu Skrivna sestavina so izsledili, kako se piščanci, ki jih prodajajo v supermarketih in McDonaldsovih prodajalnah po vsej Evropi, hranijo s sojo, pridelano na nezakonito izkrčenih gozdovih v Braziliji, v Cerradu. Sojo proizvajajo kmetijska podjetja, ki so povezana z nezakonitostmi, kršitvami človekovih pravic in korupcijo.
Zamik je posledica večmesečnega intenzivnega lobiranja velikih kmetijskih in prehranskih korporacij. A najostrejše nasprotovanje EUDR ni prišlo iz tujine, temveč iz kar EU same. Sprožil ga je avstrijski kmetijski minister Norbert Totschnig v imenu kmetijskega in gozdarskega lobija, ki govori o nepotrebnih obremenitvah za njihovo proizvodnjo govedine in lesa z »nizkim tveganjem«. Avstrijska živinorejska industrija je sokriva za krčenje tropskih gozdov, saj porablja brazilsko sojo za živalsko krmo. Kmalu bo objavljena nova raziskava organizacije Earthsight, ki kaže, da so evropski politiki, ki so pozivali k odlogu, prejeli sredstva od podjetij, ki so vpletena v uničevanje gozdov. Med 20 članicami EU, ki so nasprotovanje Avstrije podprle, je tudi Slovenija.
Na EK so pritiskali tudi zunanji trgovski partnerji, kot so Brazilija, Indonezija in Kitajska, ki so zakonu glasno nasprotovali, obenem pa si je veliko podjetij prizadevalo za uskladitev z novimi pravili in zakonodajo podpirajo. Tajska, največja svetovna proizvajalka naravnega kavčuka, je okrepila prizadevanja za izboljšanje sledljivosti, kar bo malim proizvajalcem omogočilo prodajo po višji ceni. Slonokoščena obala, največja svetovna proizvajalka kakava, si prizadeva za registracijo vseh malih kmetij s kakavom in kartiranje njihovih parcel. Podjetja v Argentini in Paragvaju, ki sta med največjimi svetovnimi pridelovalci soje, pripravljajo pošiljke soje v EU, ki niso povzročile krčenja gozdov. Podporo EUDR so javno izrazili tudi velikani kot so Ferrero, Mars, Nestlé, Unilever in Danone, ki javno nasprotujejo prelaganju izvajanja in ponovnemu odpiranju zakonodaje.
Požgano gozdno zemljišče zahodno od San Ignacia de Velasca, v Boliviji, ki ga bodo spremenili v kmetijsko. Intenzivnost požarov se zadnja leta povečuje. Celo bolivijski Nacionalni urad za finančni in družbeni nadzor nad gozdom in zemljišči (ABT) priznava, da je bilo v obdobju 2012–2021 60 odstotkov deforestacije v državi nezakonite. foto: Matjaž krivic
EK trdi, da je odlog potreben, ker nekatera podjetja še niso pripravljena na začetek veljavnosti EUDR. Vendar ta zakon ni od včeraj, v pripravi je že več let. Po sprejetju EUDR so podjetja imela 18 mesecev za pripravo izvajanja, kar je dovolj časa. Velik del krivde pa je tudi na EK, ki je (načrtno?) zavlačevala z objavo podpornih dokumentov, ki so potrebni za učinkovito izvajanje zakona. Kljub številnim pozivom držav izven EU, nevladnih organizacij in posameznih podjetij niso objavili dokumentov, kot so ažurni odgovori na pogosto zastavljena vprašanja, smernic za implementacijo Uredbe in pravil za primerjalno analizo (t. i. benchmarking).
Odlog pa ne prinaša le spremembe časovnice, ampak tudi možnost ponovne obravnave vsebine zakona in nevarni precedens, ki ga ustvarja. Dan po napovedi odloga s strani EK, so se že pojavili javni pozivi za spremembo EUDR.
Ne gre le za gozdove, ampak tudi za kršenje človekovih pravic
Pogosto so kršene tudi pravice ljudi, na katere vplivajo dobavne verige izdelkov, ki jih porabljamo v Evropi: naj gre za otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi in prisilno delajo v nasadih kakava, za staroselska ljudstva, ki so jih velika gozdarska podjetja prisilno razselila, ali za delavce v nasadih oljnih palm, ki so zboleli zaradi pesticidov, ki so jih razpršili. EUDR ta vprašanja rešuje z zahtevo po strogi dolžni skrbnosti, ki osvetljuje dolge dobavne verige, v katerih se pogosto prikriva kršitve človekovih pravic. Prostovoljne zaveze ne morejo nadomestiti učinka te Uredbe, saj dokazano ne delujejo.
Za tiste, ki so v prvih vrstah boja proti krčenju gozdov, EUDR ne more priti dovolj hitro. Vodja staroselske skupnosti na malezijskem Borneu, ki se je borila za ohranitev gozda, od katerega so življenjsko odvisni in je dom njihovih prednikov, pred gozdarskim podjetjem, ki proizvaja lesene pelete in jih izvaža v Francijo, Nemčijo in na Nizozemsko, pravi: “Nikamor drugam ne moremo iti. Grozi nam izselitev in revščina.”
“EU je tako ponovno pustila na cedilu milijone ljudi po vsem svetu, ki so odvisni od gozdov in trpijo zaradi posledic neregulirane potrošnje EU in arogance evropskega kapitala. To je obžalovanja vredna opustitev vodilne vloge na področju boja proti krčenju gozdov v času izrednih podnebnih razmer in odgovornostjo Evrope, da opravi svoj del naloge. Potreba po učinkovitem zakonu o krčenju gozdov je nujna bolj kot kdaj koli prej. Pomen EUDR je jasen, odlašanje z zakonom pa je sramota za Evropsko unijo, še posebej ob velikih besedah o pravičnosti in odgovornosti globalnega severa do globalnega juga,” je kritična Nina Tome.
Več informacij:
Prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov
EUDR je bila sprejeta z veliko večino (552 glasov, 44 proti in 43 vzdržanih). Dvaindvajset držav EU je glasovalo za, pet se jih je vzdržalo, nobena pa ni glasovala proti. Ta velika podpora Evropskega parlamenta in držav članic EU je bila še posebej pomembna, ker je bil glavni poročevalec v Evropskem parlamentu član skupine konservativcev (EPP).
Od sprejetja EUDR lansko leto so znanstveniki ugotovili, da so gozdovi za podnebje še bolj pomembni, kot smo mislili, in da se lahko trenutek, ko bo za njihovo reševanje prepozno, zgodi prej, kot si je kdo upal predstavljati.
