Uvožena deforestacija

Tri četrtine kopenskih vrst živi v gozdovih.

Gozdovi so vir 75 % svetovnih zalog pitne vode.

Čistijo zrak in proizvajajo kisik.

Kljub temu, da so gozdovi ključni za naše preživetje, jih uničujemo. Vsako leto na globalni ravni posekamo 10 milijonov hektarjev gozdov. To je več kot znaša ozemlje Portugalske.

Vzporedno z izginjanjem svetovnih gozdov skokovito naraščajo emisije toplogrednih plinov. Kar 10 % antropogenih emisij CO₂ je posledica deforestacije.

In kaj se zgodi s temi izsekanimi in požganimi gozdovi? Lahko bi rekli, da jih pojemo. 80 % uničevanja gozdov je namreč povezanih s širjenjem površin za intenzivno kmetijstvo. Da se naredi prostor za sojo, potrebno za krmo živine in perutnine, požigamo gozdove in ostale ekosisteme. Gozdove uničujemo tudi zaradi palmovega olja, ki se nahaja v kozmetiki in procesirani hrani. Enako velja za pridelavo kakava in kave. Uničevanju gozdov izven meja EU, ki ga povzroča način pridelave surovin za izdelke, ki jih trošimo v EU, rečemo “uvožena deforestacija”.

Zaradi živinoreje in palmovega olja EU v samem vrhu krivcev za uvoženo deforestacijo

Evropska unija je eden od največjih uvoznikov tropske deforestacije in “proizvajalcev” emisij povezanih z njo. Poročilo World Wildlife Fund Stepping up: The continuing impact of EU consumption on nature, objavljeno aprila 2021, ugotavlja, da je bila v letu 2017 EU odgovorna za 16 % deforestacije povezane z mednarodno trgovino (203.000 hektarjev in 116 milijonov ton CO₂). Pred EU je le Kitajska (24 %), sledijo Indija (9 %), ZDA (7 %) in Japonska (5 %).

Med letoma 2005 in 2017 so bili soja, palmovo olje in goveje meso proizvodi z največjo stopnjo uvožene deforestacije v EU. Sledijo lesni izdelki, kakav in kava. Povpraševanje EU po teh dobrinah povzroča tudi uničevanje negozdnih ekosistemov, kot so travišča ali mokrišča, ki so prav tako kritično ogroženi. Poročilo vzpostavlja jasne povezave med porabo EU, zlasti soje in govejega mesa, ter uničevanjem travišč, kot so Cerrado v Braziliji ter Chaco v Argentini in Paragvaju.

EU zakonodaja pred vrati

Zakonodaja, ki je namenjena spopadanju in reševanju osrednje vloge Evropske unije pri uničevanju svetovnih gozdov, preko uvoza surovin in izdelkov iz držav, kjer se deforestacija dogaja, se pripravlja že zadnjih 5 let. Po precejšnji zamudi, naj bi 17. novembra Evropska komisija končno objavila predlog zakonodaje na področju uvoza blaga in izdelkov povezanih z deforestacijo in degradacijo gozdov.

V evropskih supermarketih kupuje 500 milijonov potrošnikov. To je ogromen trg. Pomen zakonodaje je izredno velik, saj bo Komisija prvič predlagala skupek pravil za podjetja, ki bodo od njih zahtevala, da zagotovijo, da njihovi proizvodi niso povezani s krčenjem gozdov po svetu. Podjetja bodo morala vzpostaviti “sisteme dolžne skrbnosti (due diligence)” za spremljanje, obravnavanje in blažitev negativnih vplivov njihovega uvoza na gozdove iz države proizvajalke.

Krčenje gozdov in spremembe ekosistemov po vsem svetu so del krize biotske raznovrstnosti in podnebne krize. Drevesa absorbirajo in skladiščijo CO2, ko jih uničujemo, pa tega (skupaj z ostalimi toplogrednimi plini) spustijo v ozračje. Deforestacija ogroža preživetje staroselskih in lokalnih skupnosti.

Zaščita gozdov je nujna za naš obstoj in naše zdravje. Trenutno je EU del problema, a s pravo zakonodajo smo lahko del rešitve.

 

 

Forest Habitat: https://www.worldwildlife.org/habitats/forest-habitat

Forests and water: https://www.cifor.org/publications/pdf_files/factsheet/4061-factsheet.pdf

What is the Relationship Between Deforestation And Climate Change?: https://www.rainforest-alliance.org/insights/what-is-the-relationship-between-deforestation-and-climate-change/

Poročilo Stepping up: The continuing impact of EU consumption on nature na podlagi podatkov, ki jih je zbral Stockholmski inštitut za okolje (Stockholm Environment Institute) in pobuda za transparentnost Trase, razkriva pogled v zakulisje trgovine EU in njeno vlogo pri krčenju tropskih gozdov in uničevanje drugih ekosistemov po svetu.