[Avtorica spodnjega prispevka je Lara Hvala, ki v društvu Focus nabira delovne izkušnje v okviru programa Usposabljanje na delovnem mestu Zavoda za zaposlovanje.]

V Evropski uniji letno zavržemo 89 milijonov ton hrane, kar je 179 kg na leto na prebivalca po podatkih statističnega urada Evropske Unije (EUROSTAT). Pri tem pa si 33 milijonov prebivalcev Unije vsak drugi dan ne more privoščiti dostojnega obroka.

Zakaj je dobro kupovati premišljeno?

Krčenje gozdov in kmetijstvo

Več kot četrtina emisij toplogrednih plinov izvira iz kmetijstva, gozdarstva in druge rabe zemljišč. Z naraščanjem prebivalstva je potreba po hrani in drugih dobrinah ter s tem po pridobivanju površin za kmetijsko rabo vse večja. V ta namen multinacionalke s požigom krčijo na tisoče hektarjev gozdov in vzpostavljajo plantaže za industrijsko pridelavo (oljne palme, soja, bombaž) ter ranče za potrebe pašne živinoreje.

Glavni razlog za vse večje krčenje gozdov, še zlasti v Indoneziji, je širitev nasadov oljne palme za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja po poceni rastlinskih maščobah in biogorivu. V Indoneziji se oljna palma goji že na devet milijonov hektarjev in skupaj z Malezijo proizvede približno 85 odstotkov svetovnega palmovega olja.

Odpadna hrana

Velika večina teh emisij je povezanih z odpadki hrane. Izguba hrane in odpadna hrana povzročata globalno 8 % emisij. Največji delež k ogljičnemu odtisu odpadne hrane prispevajo žitarice in proizvodi živalskega izvora. Vendar je treba povedati, da so ocene emisij izdelkov živalskega izvora celo višje, če gledamo podatke emisij na kg na izdelek. Problem predstavljajo tudi odlagališča odpadne hrane, saj pri razkrajanju nastaja metan. Ogromne količine hrane pomenijo tudi dodatno rabo naravnih virov, kot sta zemlja in voda ter gnojil. V Evropski uniji je tako zavržena tretjina vode in četrtina gnojil za proizvodnjo hrane.

Netrajnostna raba gnojil

Škodljive emisije povzroča med drugim tudi netrajnostna uporaba gnojil. Uporaba gnojil in zaščitnih sredstev lahko kontaminira zemljo s težkimi kovinami, kot je na primer kadmij. Prav tako je problematična proizvodnja dušikovih gnojil, saj uporaba le-teh povzroča nastanek dušikovega oksida. Za lažjo predstavo naj povem, da je toplogredni učinek metana 21-krat, toplogredni učinek dušikovega oksida pa kar 310-krat močnejši od toplogrednega učinka ogljikovega dioksida.

Hitra moda

Hitra potrošnja je danes značilna tudi za tekstil, kar pomeni kupovanje cenovno ugodnejših kosov, prekomerno kopičenje nepotrebnih oblačil in njihovo hitrejše zavrženje. Tudi tekstilna industrija je eden izmed večjih onesnaževalcev na svetu. V Evropi je sektor tekstilne industrije četrti največji onesnaževalec. V Evropi, je v letu 2015, tekstilna industrija povzročila 1,5 milijarde ton emisij. Več kot 70 % tekstila v Evropo uvozimo iz Azije.

odpadni tekstil

odpadni tekstil

Velika okoljska škoda

Proizvodnja oblačil pomeni porabo ogromne količine vode in povzroča onesnaževanje zraka, da ne omenimo slabih delovnih pogojev, diskriminacije, onesnažene odpadne vode, uporabljenih kemikalij, slabo plačanih delavcev in izkoriščanja otroške delovne sile, izpostavljenosti pesticidom, izrabe zemljišč. Samo bombaž pokriva 2,3 % svetovnih obdelovalnih površin ter se uvršča takoj za površinami žitaric in soje. Največ bombaža proizvedejo na Kitajskem, v Indiji, ZDA in Pakistanu. Celotna veriga pridelave in predelave je pri bombažu zelo dolga, fragmentirana in zato težko sledljiva. Prav zato je pogosto težko oceniti, koliko nepravilnosti, izkoriščanja in netrajnostne pridelave in predelave se v verigah pojavlja.

 Odpadna, zavržena ali izgubljena hrana?

Pomembno je omeniti, da je termin odpadna hrana pri avtorjih člankov različno uporabljen, saj lahko pomeni izgubljeno in zavrženo hrano skupaj. Lahko pa je termin uporabljen samo za eno izmed omenjenih kategorij. Izgubljena hrana pomeni zmanjšanje užitne mase hrane vzdolž celotne prehranske oskrbovalne verige, ki nastane v proizvodnji, predelavi ali distribuciji. Zavržena hrana pa nastane v verigi od trgovine do potrošnikov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo leta 2018 v Sloveniji 139.900 ton odpadne hrane ali povprečno 68 kg na prebivalca, od tega polovica v gospodinjstvih. Tudi na ravni Evropske unije nastanejo največje izgube v gospodinjstvih, sledi proizvodnja, gostinstvo in trgovine. Očitna je tudi razlika med državami tako imenovanega globalnega juga in državami globalnega severa, saj se v slednjih največ odpadne hrane pojavi na koncu prehranske verige (v trgovinah in potrošnji). V prvih pa se odpadna hrana pojavi že v začetnih fazah pridelave, žetve in predelave. Podatki kažejo, da je največja izguba hrane prav v končni fazi verige, v potrošnji.

Največji delež odpadne hrane predstavljajo…

V Evropski uniji zastopajo sveže sadje in zelenjava največji delež izgube, saj je njihov rok uporabe relativno kratek, prodajalcu pa ravno višja intenzivnost pridelave teh pridelkov prinaša nižje cene in s tem boljši zaslužek zaradi večje potrošnje. Sledijo žitarice, mesni produkti, vključno z ribami, in mlečni izdelki.

odpadna hrana

odpadna hrana

Zakaj s hrano ne ravnamo premišljeno?

Obstaja nešteto vzrokov, od družbenih, prostorskih, psiholoških… Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) ocenjuje, da količina odpadne hrane narašča z naraščanjem potrošnje, BDP-jem na prebivalca in stopnjo urbanizacije, ki spreminja način prehranjevanja in povečuje svetovno trgovino ter transport. Vzroki za naraščanje odpadne hrane so tudi staranje prebivalstva, manjša gospodinjstva, sestava le tega (prihodek, število članov, demografija), konstantna zahteva po svežih produktih (ki so delna zahteva standardov varnosti hrane), organizacijski vidik, rutine, ključno vlogo pa igra tudi rok uporabe, ki se ga potrošniki včasih držimo tudi malce prestrogo. 

Aktivirajmo se!

Potrošniki premalo stremimo k boljši prihodnosti. Da pa ne bomo iskali le izgovorov in celotno krivdo prenašali na multinacionalke in kapitalistični sistem, lahko kljub temu vsak od nas začne razmišljati kako odgovorno ravnati in se tega tudi posluževati. Pridružimo se različnim okoljevarstvenim kampanjam, ozaveščajmo s pravimi informacijami, na koncu koncev smo sami s svojim ravnanjem zgled drugim.

Potrošniki smo ozaveščeni o ranljivosti okolja, se zavedamo problematike, vendar največkrat delujemo pasivno, vse dokler se problem ne pojavi pred našim pragom. 

Dan brez nakupov

Eden od načinov, ki se manifestira v akcijo, predstavlja Dan brez nakupov. Je dan protesta proti razmahnjenemu potrošništvu. In je tudi dan, ki nasprotuje težnjam črnega petka. Ideja protesta je bila prvič realizirana leta 1992 v Vancouvru in se je z vsakoletnimi protestnimi akcijami kmalu razširila v več kot 65 držav po vsem svetu. Dan brez nakupov je priložnost k razmisleku o prekomerni potrošnji in osvešča ljudi naj (če že), trošijo premišljeno. Namesto nakupovanja pa naj si raje izbirajo aktivnosti, ki so prijaznejše njihovi denarnici ali zdravju.

Ob Dnevu brez nakupov smo ustvarile tudi nekaj kratkih videov o problematiki odpadne hrane, tekstilnih odpadkov, plastične embalaže, in prekomerne potrošnje (1., 2. in 3. del).

Viri:

 

      

Aktivnost je del projekta #GoEAThical, ki ga sofinancira Evropska unija. Vsebina je izključna odgovornost društva Focus ter v nobenem pogledu ne odraža stališč Evropske unije.