Bo sojino olje postalo glavno biogorivo na evropskih cestah?

Povpraševanje po sojinem dizelskem gorivu bi se lahko v Evropski uniji zaradi njene slabe politike o biogorivih povečalo za štirikrat, ugotavlja nova neodvisna študija, ki jo je naročila organizacija Transport & Environment (T&E). V slovenskem jeziku je dostopna TUKAJ.

Te napovedi so izjemno problematične z vidika s pridelavo soje povezanim krčenjem gozdov. Če Evropa ne bo sprejela nobenih regulativnih ukrepov, bi lahko pridelava soje povzročila krčenje gozdov epičnih razsežnosti. Z vidika ciljev na področju ogljične nevtralnosti mora EU v prihajajočih spremembah politik omejiti in odpraviti uporabo biogoriv iz živil in živinske krme.

Pridelava soje je glavni vzrok krčenja gozdov v Amazoniji in drugih kritičnih ekosistemih Latinske Amerike, biogorivo iz soje pa je prav iz tega razloga dvakrat bolj škodljivo za podnebje kot fosilni dizel (več). Pomanjkljivost evropske politike o biogorivih se je izkazala že pri palmovem olju, na kar smo nedavno opozorili tudi v Focusu (več). Toda medtem ko je palmovo olje postalo nezaželeno, bi lahko sojin biodizel v naslednjem desetletju postal glavno biogorivo v evropskih avtomobilih in tovornjakih.

Omenjena analiza posledic uporabe sojinega olja za proizvodnjo biodizla ugotavlja, da bi se lahko potrebe EU po sojinem biodizlu do leta 2030 povečale za 2 do 4-krat v primerjavi s trenutnimi količinami. To bi povzročilo krčenje tropskih gozdov in mokrišč takšnih razsežnosti, kot je na primer površina Londona.

Medtem ko naftna podjetja uporabnikom zagotavljajo mešanico »trajnostnih« biogoriv in fosilnega dizla v želji zagotavljanja čistejših goriv in ko je palmovo olje razglašeno za nevzdržno, obstaja velika verjetnost, da se bo po drugi strani povečala produkcija sojinega biodizla.  

Cristina Mestre iz organizacije T&E, ki je naročila študijo, opozarja: “Uvoz soje bo povzročil krčenje gozdov epskih razsežnosti, če ne bomo spremenili EU zakonodaje na področju biogoriv. Vendar obstaja zelo preprosta rešitev. Tako kot je Evropska komisija že sklenila, da palmovega biodizla ne bodo več šteli za zelenega, bi morali to storiti tudi za sojin biodizel. V nasprotnem primeru tvega slabo doseganje evropskih podnebnih ciljev.”

Poročilo ocenjuje, da je več kot desetina nedavne širitve površin za pridelavo soje povzročila uničenje gozdov in drugih ponorov ogljika. To več, kot so mislili prej, in presega prag za katerega Komisija meni, da je pridelava biogoriv nevzdržna.

Poročilo ugotavlja, da bi lahko do leta 2030 v ozračje spustili do 38 milijonov ton dodatnega CO2, če ne bomo na ravni EU sprejeli nobenega regulativnega ukrepa. Medtem ko se je Evropska komisija odločila za postopno opustitev uporabe palmovega dizelskega goriva šele med letoma 2023 in 2030, sta Francija in Italija sporočili, da bosta kmalu prenehali s podporo palmovemu in sojinemu dizelskemu gorivu.

V organizaciji T&E so EU pozvali, naj svojo sojo opusti najkasneje po opustitvi uničujočega palmovega dizelskega goriva. Cristina Mestre, ki se poglobljeno ukvarja z biogorivi, dodaja: “Evropska politika biogoriv je popolna katastrofa in jo je treba ponastaviti. Sežiganje poljščin za pogon naših vozil je dejansko slabše od kurjenja dizelskega goriva.”

V Focusu, ki je član krovne nevladne organizacije Transport & Environment, se s prometom in biogorivi ukvarja Marjeta Benčina – za dodatna pojasnila je dostopna na e-naslovu [email protected]. Cristina Mestre, vodja programa biogoriva pri T&E, pa je dosegljiva na [email protected]