Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?

Deset let je že minilo od uničujoče jedrske nesreče v Fukušimi, ki je osvetlila problem varnostnih tveganj jedrskih elektrarn po svetu. Organizaciji Greenpeace Slovenija in Focus ob obletnici katastrofe, ki sta jo povzročila potres in cunami, opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK) – predvsem na dejstvo, da leži na aktivnem potresnem območju in da se v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji ta tveganja ignorira.

Nesreča v Fukušimi je pred 10 leti sprožila tudi odziv v EU. Svet EU je marca 2011 sprejel odločitev, da na podlagi tako imenovanih “stresnih testov” opravi pregled varnosti jedrskih elektrarn. Greenpeace je ob obletnici nesreče v Fukušimi naročil študijo, da za enajst jedrskih elektrarn v EU, vključno s Krškim, preuči priporočila, ki jih je takrat podala skupina ENSREG (European Nuclear Safety Regulators Group), in kako so bila ta priporočila do sedaj implementirana.

Študija “Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later” opozarja, da je nuklearna elektrarna Krško edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, hkrati pa obstaja tudi tveganje povezano s poplavami.

Avtorici študije opozarjata na to, da ostaja odprto vprašanje potresne odpornosti jedrske elektrarne Krško. Leta 2004 je nova ocena pokazala, da je potresna nevarnost (PGA = 0,56 g) bistveno večja, kot je bila uporabljena za prvotno zasnovo elektrarne (PGA = 0,3 g). Kljub temu pa NEK danes izpolnjuje le trenutne zahteve glede prvotne zasnove za PGA 0,3 g. Samo dodatni sistemi, strukture in sestavni deli, ki se nahajajo v dveh novih stavbah, izvedenih v okviru programa nadgradnje varnosti (angl. Safety Upgrade Program; SUP), bodo zasnovani glede na vrednost PGA 0,6 g. (PGA = Peak ground acceleration = največji talni pospešek)

Celotno študijo lahko preberete tukaj (v angleščini), slovenski prevodi delov študije, ki se navezujejo na jedrsko elektrarno v Krškem, pa so na voljo tukaj.

Že leta 2013 pa je tudi Francoski inštitut IRSN, svetovno znana in ugledna ustanova, ki se ukvarja s svetovanjem upravnim organom s področja jedrske varnosti, podal mnenje, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo drugega bloka elektrarne, saj je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna (več).

Komentar dr. Tomislava Tkalca, strokovnega sodelavca Focusa: 

Obletnica nesreče v Fukušimi nas opozarja, da so jedrske elektrarne tvegani objekti ter da se nesreče lahko zgodijo tudi v zgledno reguliranih in upravljanih elektrarnah. Vendar so pomembni tudi drugi aspekti. Trenutnim projektom izgradnje novih jedrskih elektrarn v Evropi se že v fazi izgradnje stroški izrazito večajo glede na začetne finančne načrte, obenem pa gradnja zamuja ter se konstantno podaljšuje. To pomeni, da za pravočasno in učinkovito ukrepanje zoper podnebne spremembe jedrska energija ni prava opcija. Zato bi bilo v Sloveniji potrebno opustiti ideje o izgradnji novega reaktorja ter se usmeriti v obnovljive vire energije.

Katja Huš, vodja programa Greenpeace Slovenija:

V preteklem letu so nam močni potresi v bližini Zagreba pokazali, da je vprašanje jedrske varnosti v Sloveniji še kako pomembno in tudi prezrto. Medtem ko so apetiti po graditvi še enega jedrskega reaktorja v Krškem vse bolj vidni, pa se zapostavlja dejstvo, da Krško leži na aktivnem potresnem območju. Nihče pri pravi pameti ne bi postavljal jedrske elektrarne na potresnem območju, še manj pa bi imel na taki lokaciji kar dva reaktorja. Vprašanje potresne (ne)varnosti je eden izmed razlogov, zakaj je NEK 2 popolnoma nesprejemljiva ideja.

Jan Haverkamp, strokovnjak za jedrsko energijo pri Greenpeace: 

Počasno in nepopolno izvajanje post-Fukušima stresnih testov za Krško bi moralo biti sestavni del prihajajoče presoje vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe elektrarne. Kot bi morale biti tudi še ne naučene lekcije o pripravljenosti in odzivanju na izredne razmere, finančnem kritju v primeru nesreče (liability coverage), okrevanju po izrednih razmerah in o tveganjih za podnebno politiko ob delovanju Krškega. Analiza kaže ne samo, da je Krško neprimerno mesto za obstoječo jedrsko elektrarno, temveč da v luči potresnega tveganja v kombinaciji z vsemi drugimi tveganji, ki jih jedrska energija prinaša, ogromnimi stroški in pa obrobno vlogo, ki bi jo nova elektrarna lahko igrala v iskrenem podnebnem ukrepanju – predstavlja načrtovanje gradnje novega reaktorja nevarno preusmeritev od tistega, kar je zares treba narediti. Čas je za pogovor o resnični podnebni politiki, ne o jedrski energiji.