Letos bo Evropska unija postavila še en temeljni kamen v svoji podnebni arhitekturi: cilj za leto 2040. Določitev tega cilja ni le politična odločitev, temveč zakonska obveznost, zapisana v Evropskem podnebnem zakonu. A hkrati predstavlja tudi izjemno priložnost, da EU preseže trenutno raven ambicij in okrepi svoj vodilni globalni podnebni položaj. Z uskladitvijo cilja do leta 2040 s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C, kot to določa Pariški sporazum, bi EU okrepila svojo verodostojnost na mednarodnem odru, spodbudila naložbe v čisto tehnologijo in inovacije, zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv in s tem povečala energetsko varnost, zaščitila ljudi pred vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb in zagotovila pravičen prehod v podnebno nevtralno prihodnost.
Kje smo trenutno?
Evropska unija je v zaključni fazi oblikovanja podnebnega cilja za leto 2040, ki bo določil, kako hitro in ambiciozno bo EU nadaljevala prehod v podnebno nevtralnost do leta 2050. Na podlagi Evropskega podnebnega zakona mora Evropska komisija predlagati ta vmesni cilj v skladu z izidi prvega globalnega pregleda v okviru Pariškega sporazuma. Po obsežnem javnem posvetovanju in priporočilu Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, ki je predlagal zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za 90–95 % do leta 2040 (v primerjavi z letom 1990), je Komisija februarja 2024 objavila svoj predlog cilja 90-odstotnega zmanjšanja emisij.
Cilj je bil decembra 2024 obravnavan na zasedanju okoljskega sveta EU, spomladi 2025 pa so sledile razprave v Evropskem parlamentu. Komisija bo končni zakonodajni predlog predstavila 2. julija 2025. Najnovejše strokovno poročilo znanstvenega odbora ESABCC iz junija 2025 potrjuje, da je doseg tega cilja tehnično izvedljiv in ekonomsko koristen. Zdaj je ključni trenutek, da EU postavi jasno in znanstveno podprto smer za podnebno ukrepanje do leta 2040.
Kam gre EU s podnebnim ciljem do 2040?
Evropska komisija je v okviru razprav o podnebnem cilju za leto 2040 preučila možnost, da bi cilj formalno ohranila pri 90-odstotnem zmanjšanju emisij, vendar bi spremenila način, kako države članice izkazujejo napredek. Ena od možnosti, ki jo Komisija resno obravnava, je, da bilo 90-odstotni cilj zmanjšanja emisij do leta 2040 mogoče izpolniti tudi z uporabo mednarodnih ogljičnih dobropisov (ang. carbon credits). Takšna sprememba bi sicer formalno ohranila ambicioznost cilja, vendar bi lahko pomenila manj domačega ukrepanja – in več odvisnosti od vprašljivih zunanjih mehanizmov.
Takšen pristop sproža številne pomisleke. Uporaba mednarodnih dobropisov bi lahko spodkopala podnebno voditeljstvo EU, oslabila domače naložbe in zmanjšala integriteto ciljev. Svetovalni odbor ESABCC je Komisijo izrecno opozoril, naj se izogne tej poti, saj pomeni odvisnost od kakovosti tujih mehanizmov in prinaša resna tveganja za stabilnost vlaganj v podnebne rešitve znotraj EU.
Odločen cilj EU za leto 2040, ki ne bo oslabljen z računovodskimi triki ali spremembami merjenja napredka, je ključen za zaustavitev nadaljnje okoljske degradacije, omejitev vplivov podnebnih sprememb ter za izpolnjevanje mednarodnih podnebnih obveznosti EU. Takšen cilj bo EU ohranil na poti proti podnebni nevtralnosti in dolgoročni varnosti za ljudi in naravo.
Evropske države so glede cilja razdeljene
Po poročanju tujih medijev se Slovenija uvršča v skupino šestih držav članic (Danska, Španija, Finska, Nizozemska, Luksemburg, Slovenija), ki so izrazile jasno podporo cilju zmanjšanja emisij za 90 % do leta 2040 – v obliki kot ga je lani obljubila predsednica Komisije Ursula von der Leyen – torej brez zahteve po večjih popuščanjih. Na drugi strani številne države – vključno z Nemčijo in Francijo – podpirajo vključitev mednarodnih ogljičnih kreditov kot način za doseg cilja, kar pomeni, da bi del ukrepov izpolnili zunaj EU. Nekatere države, kot so Poljska, Italija in Češka, pa celo nasprotujejo tako visokemu cilju.
Zakaj je to pomembno za Slovenijo?
V prihodnjih tednih bo ključno, da Slovenija ohrani in odločno zagovarja svoje stališče glede podnebnega cilja za leto 2040. Poročilo Paris Pact Payoff, ki smo ga s CAN Europe pripravili lansko leto, jasno kaže, da bi okrepljeno in hitrejše podnebno ukrepanje Sloveniji prineslo številne koristi – od preprečevanja finančnih izgub zaradi podnebnih škod po vsej Evropi do izboljšanega zdravja, energetske varnosti in novih gospodarskih priložnosti.
Še pomembneje pa bo, kako bomo te cilje uresničevali v praksi. Slovenija ima tu še veliko neizkoriščenega potenciala. Ključen korak naprej bi bil sprejem kakovostnega in ambicioznega podnebnega zakona, ki bi zagotovil pravno jasnost glede odgovornosti za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov. Tak zakon bi moral vključevati tudi jasno časovnico opuščanja subvencij za dejavnosti, škodljive podnebju, ter vsem deležnikom poslati nedvoumen signal o dolgoročni podnebni in razvojni usmeritvi države.
- Dodatna priporočila za doseganje znanstveno utemeljenega cilja EU za leto 2040 najdete tu: https://1point5.caneurope.org/wp-content/uploads/2025/02/TF1.5_-2040-briefing-enabling-2040-climate-target.pdf
- O tem zakaj so evropski cilji v veliki meri odvisni od izvajanja in kakšno je stanje glede doseganja ciljev do leta 2030, si lahko preberete tu: https://1point5.caneurope.org/wp-content/uploads/2025/06/Final-NECP-Assessment-Def-1.pdf
Besedilo je nastalo v okviru projekta Bringing EU Member States together to achieve the 1.5 objective of the Paris Agreement (LIFE21-GIC-BE-LIFE TogetherFor1.5). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.
