Danes objavljeni podnebno – energetski paket vsebuje predlog delitve naporov med državami članicami za doseganje ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov EU do leta 2020, predlog spremembe smernice o evropski shemi za trgovanje z emisijami, predlog nove smernice o obnovljivh virih energije ter predlog smernice o zajemanju in shranjevanju ogljika. Predlagane rešitve znotraj posameznih zakonodajnih predlogov zbujajo zaskrbljenost in hkrati zmanjšujejo ugled EU v očeh preostalega sveta.
»Evropska komisija je kot ključni cilj podnebno – energetskega paketa predstavila enostranski cilj za 20 % zmanjšanje emisij do leta 2020 glede na 1990, kar kaže na to, da se EU ne drži niti globalno dogovorjenih, niti svojih lastnih ciljev. Kar je resnično zaskrbljujoče je to, da je cilj 20 % zmanjšanja nezadosten z znanstvega vidika, saj pušča odprto veliko verjetnost, da bo Zemlja postala prizorišče katastrofalnih in do sedaj nevidenih posledic podnebnih sprememb«, je povedala Lidija živčič, predsednica Focus društva za sonaraven razvoj. »Če želi EU ohraniti stabilno podnebje in svojo vodilno vlogo v boju proti spreminjaju podnebja, si mora zadati bolj ambiciozen cilj za zmanjšanje emisij«, je še dodala.
Ključni pogledi na elemente podnebno – energetskega paketa:
20 odstotni cilj za zmanjšanje emisij je nezadosten in neskladen s stališči EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih. Kot je omenjeno zgoraj, je Focus še posebej zaskrbljen s ciljem EU, opredeljenem v predlogu o delitvi naporov med državami članicami, o 20 % zmanjšanju emisij do leta 2020. Cilj zmanjšanja emisij mora biti skladen s ciljem EU, da je potrebno dvig povprečne globalne temperature omejiti čim nižje pod 2 °C. Za dosego tega cilja mora EU svoje emisije zmanjšati za vsaj 30 % do leta 2020. Zastavljeni 20 % cilj je prav tako v nasprotju z dogovorom o območjih zmanjšanja emisij za razvite države, sprejetim pred kratkim na Baliju (25 – 40 % do leta 2020 glede na leto 1990). Cilj, ki je s tem dogovorom neskladen, spodkopava vlogo in ugled EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih.
Delitev naporov med državami članicami mora zaobjemati delitev naporov doma, ne pa tudi prenosa naporov za zmanjševanje emisij na države izven EU. Po predstavljenem predlogu, z manjšanja izpustov toplogrednih plinov ni potrebno doseči doma, saj se lahko doseže tudi z rabo zunanjih kreditov, pridobljenih s projekti v državah izven EU. Takšna ureditev ni spodbudna za to, da Evropa zmanjšanje emisij doseže z ukrepanjem doma. Focus je mnenja, da se lahko zunanji krediti uporabljajo le kot dodatek 30 % znižanju doma, hkrati pa je potrebno zagotoviti, da bodo krediti pridobljeni iz projektov izven EU kakovostni, kar pomeni, da bodo pridobljeni na osnovi projektov, ki imajo jasne podnebne in okoljske koristi.
Predlog o delitvi naporov med državami članicami ne vsebuje pravega mehanizma za spremljanje izvajanja in od držav članic zahteva le poročanje o doseženih znižanjih. Brez učinkovitega instrumenta za spremljanje izvajanja, vključno z vmesnimi zavezujočimi cilji, ter mehanizma, ki bo zagotovil, da države članice emisije znižujejo iz leta v leto, ni pravega zagotovila, da bodo države zmanjšanje emisij resnično dosegle.
Poleg tega je sporno tudi bazno leto 2005, ki ga je komisija uporabila za izračun ciljev za posamezne države. Takšno bazno leto pomeni, da so države, ki so v obdobju med 1990 in 2005 svoje emisije povišale (npr. Španija, Avstrija, Luksemburg, pa tudi Slovenija) nagrajene za neukrepanje pred letom 2005.
Sprememba evropske sheme za trgovanje z emisijami (EU ETS) je nujna za doseganje okoljske učinkovitosti te sheme. Izpusti, ki jih pokriva evropska shema za trgovanje z emisijami, morajo prav tako doprinesti k ciljem za zmanjšanje emisij. Omejitev količine kuponov na ravni EU je zelo pozitiven predlog, bistvena izboljšava pa je tudi poenotenje pravil za razdelitev kuponov na ravni EU. Predlog revizije smernice predvideva, da bo mogoče za doseganje cilja uporabiti zunanje kredite, kar ne bo nujno zagotovilo boljše okoljske učinkovitosti. Vnos kreditov mora biti zato omejen in namenjen zgolj nadgradnji domačih ukrepov. Današnji predlog prav tako predvideva, da se bo del kuponov prodajal preko avkcije, kar je pozitiven napredek v preoblikovanju sheme. V Focusu kljub pozitivnemu napredku menimo, da je potrebno zagotoviti, da so vsi kuponi podjetjem prodani, namesto razdeljeni zastonj.
Smernica o spodbujanju rabe obnovljivih virov ponuja zadostno podporo obnovljivim virom energije. Focus z zadovoljstvom sprejema predlog za doseganje skupnega cilja EU o 20 % deležu obnovljivih virov v končni rabi energije do 2020 in odločitev Evropske komiisje, da iz predloga umakne obvezno trgovanje z obnovljivo električno energijo na podlagi potrdil o izvoru. Trgovanje z električno energijo je v objavljenem predlogu smernice omejeno le na tiste države članice, ki so dosegle svoje vmesne cilje. To je dober signal za razvoj vseh vrst obnovljivih virov energije v EU. Prav tako pozdravljamo napredek pri spodbujanju rabe obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, ki do sedaj ni bil pravno urejen.
Komisija podpira obvezen cilj za biogoriva v transportu, čeprav je le-ta dokazano netrajnosten. Regulacija biogoriv znotraj smernice o obnovljivih virih je še posebej šibka in ne bo zagotovila trajnostne proizvodnje in rabe biogoriv. Predlagana ureditev ne bo preprečila negativnih posledic povečane proizvodnje biogoriv kot npr. dvig cen hrane ali uničevanja gozdov. Zaloge biomase so omejene, izkoristek pri proizvodnji biogoriv pa nizek, zato se Focus zavzema za to, da se obvezni cilj za biogoriva v transportu ovrže. Biomasa je bistveno bolj primerna za rabo v sektorjih proizvodnje električne energije in ogrevanja.
Podpora rabi tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika ne prinaša dolgoročne rešitve in preusmerja pozornost od pravih rešitev: učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) odpira številna tveganja, zato ne sme biti postavljeno na prioritetno mesto napram učinkoviti rabi in obnovljivim virov energije. Okoljska tveganja, kot so uhajanje iz skladišča, nenadna uhajanja, izpust CO2 v plitve podzemne vode ali uhajanje drugih nevarnih plinov, so prevelika, zato ne podpiramo predloga, da bi tehnologija CCS morala postati obvezen del novih elektrarn. Tudi energetska učinkovitost CCS je vprašljiva, saj gre za energetsko zelo potratno tehnologijo.
EU je izpustila priložnost za podnebju potencialno najprijaznejši ukrep: uvedbo zavezujočega cilja o energetski učinkovitosti. Objavljeni paket ne vsebuje nobene informacije o doseganju cilja 20 % izboljšanja energetske učinkovitosti v EU do leta 2020, sploh pa ne potrdila, da je ta cilj obvezujoč. Energetska učinkovitost predstavlja ogromen potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU, še posebej v novih državah članicah, in je hkrati tudi najcenejši način za dosego potrebnih zmanjšanj.
Slovenija za zaščito podnebja ni treba narediti preveč, saj ji je Evropska komisija ni določila preveč ambicioznih ciljev. Evropska komisija je za Slovenijo določila cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov iz ne-trgovalnih sektorjev na ravni + 4 % glede na 2005, kar pomeni, da lahko Slovenija do leta 2020 svoje izpuste poveča za 4 % glede na raven iz leta 2005. S takšnim ciljem Slovenija nima zadostne spodbude, da ukrepa za omejitev rasti izpustov toplogrednih plinov. To je lahko za naše gospodarstvo na dolgi rok pogubno, saj za razliko od drugih gospodarstev v EU, slovensko gospodarstvo ne bo imelo spodbud za povečanje konkurenčnosti z vidika izpustov toplogrednih plinov.
Slovenski cilj rabe obnovljivih virov je zastavljen na ravni 25 % do 2020, kar je dokaj ambiciozen cilj. Za doseganje tega cilja bo nujno, da Slovenija zagotovi učinkovito rabo energije, saj bo v primeru hitre rasti porabe energije ta cilj izjemno težko doseči. Ob tako ambicioznem cilju je nujno tudi to, da se vzpostavijo kriteriji za trajnostno rabo obnovljivih virov energije, saj bomo v nasprotnem primeru soočeni s primeri kot so vetrnice na Volovji rebri vse prepogosto.
Nadaljnja razprava o paketu še vedno lahko popravi napake Evropske komisije, zato imata Svet EU in Evropski parlament pred seboj izjemno pomembno nalogo. Pomembno vlogo ima kot predsedujoča država tudi Slovenija. Razprava o podnebno – energetskem paketu se bo sedaj preselila na raven Sveta EU in Evropskega parlamenta. Omenjeni instituciji morata odpraviti napake in pomanjkljivosti predloga, pri tema pa mora odločilno vlogo odigrati tudi Slovenija. V času svojega predsedovanja se mora Slovenija zavzemati za čim večji napredek pri sprejemanju dokumenta. V okviru svoje vloge pri vodenju Sveta EU mora poskrbeti za primerno število razprav na to temo in skrbeti za dobro sodelovanje s Evropskim parlamentom. Zavzemati se mora za dogovor s parlamentom za sprejetje predloga v prvem branju, saj je paket potrebno sprejeti do konca leta 2008, če želi Evropa ohraniti kredibilnost v mednarodnih podnebnih pogajanjih.
Kontakt: Lidija Živčič, [email protected], 041 291091
