Zaključek COP26: Bogate države preslišale pozive ranljivih

Krizna podnebna konferenca v Glasgowu – COP26 ni prinesla rešitev za milijone ljudi, ki živijo v nenehni nevarnosti za njihova življenja in domove zaradi posledic podnebnih sprememb. Potrebujemo konkretne ukrepe za naslavljanje podnebne krize, vključno s hitrim odpravljanjem rabe fosilnih goriv skozi pravično energetsko tranzicijo in zvišanje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij, ki bodo v skladu s ciljem 1,5 °C.

Bogate države, vključno z EU, nosijo veliko zgodovinsko odgovornost za podnebno krizo, a kljub temu niso podprle dogovora , ki bi najbolj ranljivim državam in skupnostim zagotovil sredstva za naslavljanje izgub in škod, ki so posledica podnebnih sprememb.

»Voditelji bogatih držav niso prevzeli odgovornosti pri naslavljanju podnebne krize in izkazali solidarnosti z najbolj ranljivimi. Nasprotno, blokirali so financiranje za države, ki so najbolj na udaru zaradi ekstremnih posledic podnebnih sprememb. EU mora zagotoviti, da bo proces, ki je bil dogovorjen na COP26, čimprej prinesel potrebna sredstva za kritje izgub in škod ter da bo ta denar dosegel skupnosti, ki so najbolj prizadete,« rezultate COP26 komentiramo v Focusu.

Poziv državam, da v naslednjem letu in v okviru delovnega programa blaženja podnebnih sprememb do leta 2030 zvišajo svoje cilje zmanjšanja emisij, predstavlja platformo, ki lahko ohrani cilj 1,5 °C dosegljiv. To je tudi poziv EU, da v okviru pogajanj o zakonodajnem paketu »Pripravljeni na 55« zagotovi 65 % zmanjšanje emisij EU do leta 2030. Pospešeno odpravljanje rabe premoga, nafte in fosilnega plina ter odprava subvencij za fosilna goriva so nujne naloge, ki morajo biti postavljene v ospredje evropske podnebne politike.

 

Fotografija: © Hanae Takahashi/Friends of the Earth Japan