Medtem ko se svet spopada s posledicami še enega rekordnega leta, ki so ga zaznamovali podnebni dogodki brez primere, mednarodna skupnost usmerja svoj pogled proti podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju – COP29, ki bo potekala od 11. do predvidoma 22. novembra 2024. Rekordno visoke globalne temperature in vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov po vsem svetu nazorno kaže, da je reševanje podnebne krize bolj urgentno kot kdaj koli prej. Glavna tema letošnje konference je financiranje podnebnih ukrepov.

V Bakuju mora EU okrepiti ukrepe za obravnavo svetovne podnebne krize in nadalje graditi na dosedanjih zavezah. Kljub rezultatom volitev v ZDA ostaja znanstveni in moralni imperativ znižati globalne emisije toplogrednih plinov in graditi odpornost na podnebne spremembe. Od EU se pričakuje, da bo odigrala aktivno vlogo za doseg dogovora o novem finančnem cilju, ki bo vire resnično preusmeril iz bogatih držav v podnebno najbolj ranljive države, zlasti na svetovnem jugu.

“Posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo države globalnega juga, ki so zgodovinsko gledano najmanj prispevale k nastanku podnebnih sprememb in imajo hkrati tudi najmanj finančnih zmožnosti za ukrepanje. Države globalnega severa, katerih gospodarstva so se razvijala na temelju rabe fosilnih goriv, zato nosijo odgovornost, da države, ki same niso zmožne in so hkrati zelo prizadete, finančno podprejo, da se bodo lahko pravočasno prilagodile na posledice podnebnih sprememb in izvedle ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Koliko sredstev je potrebnih, za katere ukrepe, do kdaj in v kakšni obliki – to so torej vprašanja, o katerih se bodo odločale vlade na COP29,” pojasnjuje Barbara Kvac iz Focusa, ki bo kot članica slovenske delegacije odpotovala v Azerbajdžan v torek.

Finančna podpora skupnostim na prvi bojni črti

Prva med ključnimi zahtevami, ki smo jih postavili člani mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe), je tako plačilo in odprava finančne krivičnosti s strani razvitih držav. EU si mora prizadevati za mobilizacijo bilijonov za podporo skupnostim na prvi bojni črti, ki se soočajo s podnebno krizo. To vključuje zavezo k bolj ambicioznemu novemu kolektivnemu kvantificiranemu cilju (NCQG) po letu 2025, ki usmerja vsaj 1 bilijon dolarjev javnih nepovratnih sredstev v države v razvoju. Čas je, da obdavčimo velikane fosilnih goriv in naredimo konec sistemom, ki so povzročili krizo.

Lani je bila v Dubaju sprejeta odločitev o ustanovitvi sklada za izgube in škode, vendar je ostalo veliko vprašanj neodgovorjenih, ki jih mora COP29 odpreti in tokrat je potrebno sprejeti jasna določila o javnih financah. Državam v razvoju moramo zagotoviti potrebna sredstva, da bodo uresničile svoje podnebne načrte in se spopadle z neizogibnimi podnebnimi vplivi.

Konec fosilnim gorivom enkrat za vselej

Druga zahteva je konec dobe fosilnih goriv. EU se mora zavzemati za globalno pravično, hitro, popolno in financirano postopno opuščanje fosilnih goriv. Z zavezanostjo k popolni opustitvi premoga do leta 2030, fosilnega plina do leta 2035 in nafte do leta 2040 se lahko EU preneha zanašati na škodljiva fosilna goriva in nepreverjene tehnologije, kot je zajemanje ogljika. Pozivamo EU, naj do leta 2025 zmanjša subvencije za fosilna goriva na socialno pravičen način in pospeši prehod na 100 % obnovljive vire energije do leta 2040, z zavezujočimi cilji vsaj 50 % delež OVE in 20 % prihranka pri rabi energije do leta 2030. EU bi morala razglasiti datume opuščanja fosilnih goriv kot del svojih prihajajočih nacionalno določenih prispevkov (NDC). Prekomerne dobičke iz fosilnih goriv je treba preusmeriti v podporo podnebnim ukrepom v državah, ki jih najbolj potrebujejo.

Brez človekovih pravic ni podnebne pravičnosti

In tretja zahteva: v središču naj bodo človekove pravice, pravičnost in dialog s civilno družbo. EU mora zaščititi človekove pravice in zagotoviti sodelovanje civilne družbe, domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti v podnebni diplomaciji. Vlade po vsem svetu bi morale nasprotovati zapiranju in utišanju miroljubnih aktivistov. EU bi se morala zavzemati za trdne mehanizme, ki omogočajo smiselno sodelovanje civilne družbe in neodvisno spremljanje podnebnega upravljanja. To vključuje preoblikovanje meril države gostiteljice COP za spoštovanje mednarodnih standardov človekovih pravic in zaščito udeležencev pred ustrahovanjem.

Za pogajalsko mizo ne sme biti lobistov industrije fosilnih goriv

Tako kot lani, ko je COP potekal v Dubaju, tudi letos izbira lokacije navdaja z nelagodjem. Azerbajdžan je država, katere gospodarstvo pretežno temelji na izkoriščanju fosilnih goriv, nafte in plina (v Slovenijo uvažamo azerbajdžanski zemeljski plin). Država gostiteljica ima možnost vplivanja na potek pogajanj skozi organizacijo in usmerjanje razprav, zato je na mestu bojazen, da bodo imeli predstavniki industrije fosilnih goriv (znova) vpliv na izid konference. Prav tako se z visoko udeležbo lobijev zmanjšuje integriteta mednarodnih podnebnih pogajanj, ki morajo dati prednost prihodnosti in blaginji ljudi pred zasebnimi interesi in dobički.

Pred letošnjo podnebno konferenco smo z več kot 100 organizacijami civilne družbe pozvali evropskega komisarja za podnebje Hoekstro naj zagotovi, da letos v EU delegaciji ne bo lobistov za fosilna goriva. Tako kot o prepovedi kajenja nima besede tobačna industrija tudi za pogajalsko mizo o energetski tranziciji ne sme biti biti mest za naftni, plinski in premogovni lobiji!

Pismo je objavljeno tukaj: https://fossilfreepolitics.org/news/112-orgs-tell-hoekstra-not-to-bring-fossil-fuel-lobbyists-to-cop29/