ničelna toleranca do deforestacije

Deset let neuspešne politike EU na področju biogoriv je skrčilo gozdne površine v velikosti Nizozemske

Po uvedbi evropske zakonodaje na področju obnovljivih virov energije v prometu ter kvalitete goriv je EU z dopuščanjem biodizla uničila vsaj štiri milijone hektarjev dragocenih gozdov. Skupaj s T&E, ki je pripravil poročilo, pozivamo EU, naj nemudoma preneha podpirati biogoriva prve generacije, predvsem biodizla iz palme in soje. Tako lahko prepreči nadaljnje krčenje gozdov, izgubo habitatov ter skoraj trikrat višje emisije CO2 kot iz fosilnega dizla, ki naj bi ga biodizel nadomeščal.

Direktiva o spodbujanju obnovljivih virov energije (RED), ki je bila prvič sprejeta leta 2010, je določila 10-odstotni cilj obnovljive energije v prometu do leta 2020 za vsako državo članico. To je povečalo povpraševanje po poceni biodizlu na osnovi pridelkov, kot sta palmovo in sojino olje, ki ga v glavnem pridobivajo v Aziji in Južni Ameriki. To je vodilo v uničenje štiri milijone hektarjev gozdov in približno 10 % preostalih habitatov orangutana.

Kaj imamo za pokazati po 10 letih »zelene« zakonodaje na področju goriv? Obsežna deforestacija, uničeni habitati in višje emisije toplogrednih plinov, kot če bi namesto njih uporabljali fosilno dizelsko gorivo. Politika, ki naj bi rešila planet, ga dejansko uničuje. Tega ne smemo dopustiti še v naslednjem desetletju.  V luči »Fit for 55« svežnja moramo v okviru revizije RED direktive zato zahtevati popoln umik biogoriv prve generacije in odstraniti vse vrzeli, ki dopuščajo netrajnostno pridelavo biogoriv. V resnici sta delež trajnostnih biogoriv in njegov potencial zelo nizka in nepomembna.

V EU smo od leta 2010 v prometu pokurili 39 milijonov ton biodizla iz palme in soje, kar predstavlja 381 Mt ekvivalenta CO2. To je trikrat več kot fosilni dizel, ki ga je biogorivo zamenjalo.

Deviška rastlinska olja (repično, palmovo, sojino) so leta 2020 predstavljala skoraj 80 % surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla v EU, skupno povpraševanje po biodizlu pa se je povečalo, kljub temu da se je v času pandemije skupno povpraševanje po gorivu zmanjšalo. Palmovo olje je doseglo najvišjo raven in doseglo desetletje rasti, ki je porabo palmovega olja potrojilo. V uporabi repičnega olja in odpadnega kuhinjskega olja (UCO) je bilo le malo razlike, medtem ko so količine soje v primerjavi z letom 2019 narasle za 17 %, živalske maščobe pa za 30 %.

V živilskih trgovinah je opaziti velik premik pri palmovem olju. Dandanes lahko ozaveščeni potrošniki izberejo, ali želijo kupovati izdelke, ki vsebujejo palmovo olje. Za gorivo to ne velja. Prometni sektor EU trenutno povečuje povpraševanje po uničujočem palmovem olju, potrošniki pa o tem ne vedno ničesar.

Priporočila za članice EU:

  • Takoj prenehajte s politično podporo biogorivom z visokim tveganjem za posredno rabo zemljišč (ILUC)še pred letom 2030.
  • Takoj označite biodizel iz sojinega olja kot biogorivo z visokim tveganjem za ILUC, ki ga bo potrebno postopoma ukiniti, kot palmovo olje.
  • Najkasneje do leta 2030 opustite podporo vsem biogorivom.
  • Določite realistični cilj za obnovljive vire v prometu (ali cilj intenzivnosti ogljika), ki izključuje rastlinska biogoriva, ​​spodbuja le realne količine naprednih biogoriv in daje prednost elektrifikaciji, pa tudi goriva na osnovi obnovljive električne energije.
  • Okrepite mehanizem spremljanja in preverjanja, zlasti pri dobavnih verigah odpadnega kuhinjskega olja.
  • Zagotovite večjo preglednost porabe energije v prometu na nacionalni ravni s centralizirajo in javnim razkritjem podatkov o poreklu, surovinah in emisijah (vključno z ILUC) biogoriv na trgu.

 

Več:

Poročilo Transport & Environment

Sporočilo za javnost Transport & Environment