Onesnazen zrak

Desetine milijonov iz podnebnega sklada velikim onesnaževalcem

Ljubljana, 4. november 2021 – Medtem, ko v Glasgowu poteka svetovna podnebna konferenca COP 26, na kateri bi Slovenija kot predsedujoča Svetu EU morala voditi z zgledom, Ministrstvo za okolje in prostor pod taktirko ministra Andreja Vizjaka predlaga, da se več deset milijonov iz Podnebnega sklada – tj. sredstev, s katerimi bi morali pomagati zmanjševati izpuste toplogrednih plinov – podari največjim podnebnim onesnaževalcem v Sloveniji.

Predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) uvaja določilo, ki bi nekaj več kot desetim največjim industrijskim porabnikom energije in onesnaževalcem podelilo visoko subvencijo za kritje stroškov električne energije. Predlog zakona določa, da se bo lahko do 25 % sredstev podnebnega sklada porabilo za »kritje posrednih stroškov, zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov«[1]. Vlada s tem ukrepom nekaj več kot desetim podjetjem podeljuje subvencijo za nakup električne energije. To je še posebej problematično tudi zato, ker so isti onesnaževalci že deležni drugih ugodnosti, ki prav tako zmanjšujejo njihovo motivacijo za ukrepanje, in sicer: upravičeni so do dela brezplačnih emisijskih kuponov[2], oproščeni so plačila dela prispevka za zagotavljanje podpor OVE in SPTE[3], dajatve za emisije CO2 in oprostitve trošarine v skladu s 96. členom Zakona o trošarinah (Ztro-1)[4]. V obdobju 2021-2023 bo iz podnebnega sklada na voljo približno 430 milijonov evrov[5].

Gre za novo subvencijo večjim onesnaževalcem, ki je v nasprotju z nujnonimi podnebnimi ukrepi. Upravičenci do kritja posrednih stroškov bodo namreč zavezanci ETS – evropske sheme trgovanja z emisijami, predvsem papirniška, kovinska in kemična industrija. Glavni namen sistema ETS je s cenovnim signalom spodbujati velike onesnaževalce k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kritje posrednih stroškov bi ta cenovni signal oslabilo in s tem zmanjšalo motivacijo upravičencev za izvajanje ukrepov zmanjšanja emisij. Tako bodo te naprave emitirale več toplogrednih plinov; okoljske škode, ki bodo nastale, pa bodo padle na pleča ljudi.

Predlog Zakona tudi črta trenutno določilo, da se iz trga umaknejo emisijski kuponi za naprave, ki so prenehale delovati[6]. Možnost ohranjanja kuponov na trgu po prenehanju delovanja naprav bo še dodatno ohromilo cenovno spodbudo in uspešnost delovanja sistema ETS v Sloveniji, hkrati pa bi lahko povečalo količino sredstev, ki bodo na voljo za novo subvencijo onesnaževalcem.

Slovenija je v vrhu Unije po deležu (energetsko intenzivne) industrije v gospodarski strukturi, zato jo čaka velika težava, saj je industrijski sektor eden zahtevnejših za razogljičenje. Slovenija pa že sicer zaostaja za EU glede na emisijsko produktivnost gospodarstva. Na enoto izpuščenih TGP je bilo v letu 2017 v Sloveniji ustvarjenega za 12,5 % manj BDP kot v povprečju EU[7].

Barbara Kvac, Focus:

Namen Podnebnega sklada je sofinanciranje ukrepov, s katerimi rešujemo podnebno krizo, torej znižujemo emisije in se prilagajamo na posledice, ki jih podnebne spremembe prinašajo našemu kmetijstvu, gozdovom, zdravju ljudi… Kritje posrednih stroškov ni nič od tega – je finančno darilo in potuha velikim onesnaževalcem. Nepravično bi bilo tudi, da so veliki onesnaževalci deležni dodatnih spodbud, medtem ko se ljudem dvigajo položnice za elektriko in ogrevanje. Več

Katja Huš, Greenpeace Slovenija:

Namesto, da bi v času COP26 dobili vladno razglasitev konca premoga ali konca subvencij fosilnim gorivom v Sloveniji, dobimo predlog, da podarimo milijone tistim, ki v zrak spuščajo večje količine toplogrednih plinov, in ki bi morali za svoje onesnaženje plačati. Za nameček, te milijone bi vzeli iz podnebnega sklada. To so milijoni, ki morajo iti v reševanje podnebne krize – v izolacijo stavb, nove kolesarske poti, investicije v sončno energijo in druge podobne ukrepe.

Andrej Gnezda, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj:

Vlada bo s tem predlogom nekaj izbranim podjetjem, največjim industrijskim porabnikom in emiterjem podelila desetine milijonov evrov, da ne storijo nič. In še naprej onesnažujejo ter porabljajo ogromne količine energije. Gre za ekonomski in okoljski strel v koleno.

 

[1] 183. člen ZVO-2 (13. točka 1. odstavka ter 3., 4. in 6. odstavek)

[2] Iz Poročila o izpolnitvi obveznosti upravljalcev naprav v Sloveniji za leto 2020 je razvidno, da so vsi upravičenci za kritje posrednih stroškov po 183. členu prejemniki brezplačnih emisijskih kuponov. Dodeljevanje brezplačnih kuponov je predvideno tudi v četrtem trgovalnem obdobju ETS 2021 – 2030. Slika o skupnih dodeljenih brezplačnih kuponih za celotno obdobje izvajanja sheme ETS za posamezne upravljalce naprav se dobi iz pregleda vseh Poročil o izpolnitvi obveznosti, ki so objavljena na spletni strani https://www.gov.si/teme/trgovanje-s-pravicami-do-emisije/.

[3] Državna pomoč SA.41998 (2015/N).

[4] Obstoječe spodbude so razvidne tudi iz poročil o državnih pomočeh (20. poročilo o državnih pomočeh za leta 2016, 2017 in 2018; 2019).

[5] https://www.gov.si/novice/2021-06-24-v-naslednjih-treh-letih-bo-iz-sklada-za-podnebne-spremembe-na-voljo-430-milijonov-evrov/

[6] Določila glede dražbe emisijskih kuponov (181. člen ZVO-2) ne vključujejo več odstavka, ki je zapisan v veljavnem ZVO in pravi: »V primeru prenehanja delovanja naprave za proizvodnjo električne energije se količina emisijskih kuponov iz prvega odstavka tega člena v letu po prenehanju delovanja naprave zmanjša za količino povprečja emisij iz drugega odstavka 133. člena tega zakona, in sicer v obdobju petih let pred prenehanjem delovanja naprave.« (4 odstavek 127. člena ZVO)

[7] https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2020/slovenski/POR2020.pdf