Nedavna odločitev predstavnikov držav članic Evropske unije, da podprejo predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (Corporate Sustainability Due Diligence Directive – CSDDD), predstavlja pomemben korak k uveljavljanju odgovornosti podjetij za njihov vpliv na človekove pravice in okolje. Kljub temu pa je sprejem zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Ta bo sedaj veljala le za približno 0,05 % podjetij in poslovnih dejavnosti v EU.
CSDDD Direktivo, t. i. CSDDD, ki naj bi postavila nov standard za podjetniško odgovornost, so v zadnjem trenutku ošibili politični manevri več držav in gospodarskih lobijev in s tem še dodatno omajali politični sporazum, ki že tako ni v celoti izpolnjeval mednarodnih standardov in pričakovanj. Ključne spremembe direktive vključujejo znatno zmanjšanje obsega zajetih podjetij, pri čemer so pragovi za število zaposlenih in prihodke dvignjeni. Poleg tega so sektorji, odgovorni za odstranjevanje odlaganje odpadkov, recikliranje in kompostiranje, izključeni, kar pomeni, da podjetja na koncu proizvodne verige ne bodo odgovorna za okoljske in socialne vplive svojih odpadkov in embalaže.
Ocenjujemo, da po novem predlogu več kot 50 % podjetij, zajetih v političnem dogovoru iz decembra 2023, ne bi bilo odgovornih za škodo, povzročeno ljudem in okolju. Predlog za zmanjšanje obsega uporabe, ki ga je predložila Francija v zadnjem trenutku, vključuje dvig pragov s 500 zaposlenih na več kot 1000 in s 150 milijonov EUR na 450 milijonov EUR prometa. Izločeni so bili tudi sektorji z visokim tveganjem – vključno z oblačilnim in gradbenim sektorjem, ki bi vključeval manjša podjetja z 250 zaposlenimi in prometom v višini 40 milijonov EUR. Ta sprememba je še bolj škandalozna, če upoštevamo, da bi prvotni predlog Evropske komisije zajel le približno 1 % vseh podjetij v EU. Ocenjujemo, da bi se s tem skupno število podjetij v EU, ki jih zajema CSDD, zmanjšalo s 16.000 na manj kot 5.500. Po tej okvirni oceni bi bilo v Sloveniji zajetih le 15 podjetij.
Dodaten element ošibitve predloga direktive pa je bila izločitev dela o finančnih spodbudah za izvajanje načrtov za prehod na podnebno nevtralnost. Ta določba bi skušala pospešiti prehod na trajnostni razvoj z nagrajevanjem direktorjev, a je bila po nasprotovanju Italije in Francije žal umaknjena.
Elena Lunder: “Veliko razočaranje je, da je bilo toliko političnih predstavnikov pripravljenih barantati med nujno zaščito ljudi in okolja in zaščito gospodarskih interesov. Med pogajanji smo bili priča močnim pritiskom s strani gospodarstva in smo tako na primer izgubili pravno odgovornost podjetij za svoj doprinos k podnebnim spremembam. Direktiva CSDDD kljub temu predstavlja pomemben mejnik na področju zaščite človekovih pravic in okolja v globalnih vrednostnih verigah podjetij in odgovornosti podjetij za kršitve.”