Skoraj dve leti po nesreči je veliko ljudi v prefekturi Fukušima in v drugih regijah na Japonskem še vedno izpostavljeno letni dozi sevanja, ki presega 1mSv/leto (kar je sprejeta meja sevanja po Mednarodni komisiji za radiološko zaščito – ICRP). To pomeni, da bodo zdravstvene posledice nesreče za prebivalstvo dolgotrajne. Več si lahko preberete tukaj.
Čeprav nas jedrska stroka nenhno prepričuje, da smo v Sloveniji varni, pa tudi iz naše jedrske elektrarne v Krškem občasno pricurljajo slabe novice. Prejšnji mesec je prišlo do napake pri delovanju elektrarne, zaradi česar so jo morali ustaviti. Kot piše na spletni strani NEK ”je bil vzrok zaustavitve elektrarne mehanska poškodba izolacijskega ventila glavne pare v sekundarnem delu elektrarne.” Kljub temu, da je šlo za manjšo napako in še to na sekundarnem sistemu, nam daje dogodek jasen signal, da so napake možne tudi pri nas ter da se dogajajo. Treba je poudariti, da je jedrska elektrarna Krško vsako leto starejša. Čeprav se določeni deli obnavljajo, je veliko komponent elektrarne vse starejših, zaradi česar so bolj dovzetne za razne napake, obrabo, okvare in motnje. Le upamo lahko, da to ne pomeni tudi več dejanskih okvar in napak; kljub trudu strokovnjakov je težave, povezane s starostjo, težko napovedati.
Prvotno načrtovano življenjsko obdobje elektrarne v Krškem je bilo do leta 2023, torej 40 let. Sedaj naj bi elektrarna delovala do 2043, torej 20 let oz. 50 % dlje. Pri tem se odpira vprašanje varnosti takšnega početja. O podaljšanju življenjske dobe se je odločalo v ozkih strokovnih krogih, ni pa bilo ob tem široke javne razprave. Sicer je res, da laična javnost ne more ocenjevati nevarnosti podaljšanja življenjske dobe, morala pa bi imeti pravico, da ji stroka predstavi tveganja, na osnovi katerih bi se lahko javnost odločila, ali jih želi sprejemati ali ne.
Neobveščanje javnosti s strani vključenih akterjev in pristojnih inštitucij pa je značilno tudi ob postopkih priprav na postavljanje novega reaktorja v Krškem. Javnost je o tem le malo obveščena, še manj pa je vključena v dogajanje.
Finance poročajo, da ”nove ugotovitve na terenu ne omogočajo izdaje pozitivnega mnenja o gradnji novega bloka jedrske elektrarne v Krškem”, v svoji študiji o primernosti lokacije za gradnjo NEK 2 ugotavlja francoski inštitut za jedrska in radiološka tveganja IRSN.” Na problematičnost lokacije iz potresno-varstvenega vidika opozarjamo že dlje časa. Iz novice lahko sklepamo, da je lokacija neprimerna tudi za odlagališče NSRAO, ker se zaradi potresne varnosti pojavlja preveč tveganj. Pojavlja se novo vprašanje: kaj ta študija pomeni za delovanje obstoječe NEK – ali to pomeni, da je neprimerno tudi podaljšanje življenjske dobe NEK za dodatnih 20 let?
Študije nam zaenkrat še ni uspelo pridobiti, vendar menimo, da bi v vsakem primeru morala postati javna, saj se dotika varnosti in prihodnosti vseh državljanov. Posledice morebitne nesreče in tveganja, ki se ob tem pojavljajo, so prevelika, da bi o njih peščica razpravljala za zaprtimi vrati. Javnost ima pravico do informiranosti in zgolj transparentno delovanje vključenih akterjev lahko štejemo za legitimno in družbeno odgovorno.
Vendar pa je potrebno transparentnost vpeljati v celotni jedrski krog. V Sloveniji se trenutno soočamo le z delčkom tega kroga: za delovanje NEK dostavijo jedrsko gorivo v obliki tabletk uranovega oksida, zloženih v gorivne palice, zato nam vsi problemi, vezani na rudarjenje urana, kot so vplivi na zdravje delavcev, neustrezni nadzor nad delovanjem obratov v različnih državah, vplivi na okolje in okoliško prebivalstvo, ostajajo skriti. Društvo Focus je vključeno v mednarodni projekt EJOLT, ki raziskuje vzroke za naraščajoče okoljske konflikte na različnih ravneh, z namenom ugotavljanja, kako te konflikte preusmeriti v skupne napore za okoljsko trajnost. Ena od izpostavljenih tem projekta je jedrska energija, kjer se ukvarjamo predvsem s problematiko rudarjenja urana (predvsem v Namibiji, Braziliji, Malaviju in Nigru). Te tematike se v Sloveniji premalo ali sploh ne zavedamo. Nekatera tveganja smo raziskali v sklopu projekta EJOLT:
– radioaktivna kontaminacija v Namibiji in potek misije opravljanja meritev radioaktivnega sevanja pri rudniku urana Rössing v Namibiji,
– problematika rudarjenja urana v Malaviju,
– težave z zaprtim rudnikom urana v Bolgariji.
