|
Ljubljana, 11. marec 2025 – Prevozna revščina v Sloveniji je kompleksen pojav, ki je močno prepleten s prostorskimi, finančnimi in socialno-ekonomskimi razsežnostmi. Nova ekonomska študija o prevozni revščini v Sloveniji, ki so jo pripravili v okoljski organizaciji Focus v sodelovanju s strokovnjaki ekonomisti, razkriva pomembne socialno-ekonomske razlike v povezavi z dostopnostjo prevoznih storitev in dohodkom. Medtem ko je dostop do javnega prevoza v večjih mestih primerljiv z evropskim povprečjem, so prebivalci podeželja pogosto prisiljeni v lastništvo osebnih avtomobilov, ki pa jim predstavlja veliko finančno breme.
Študija ekonomskih in političnih vplivov na trenutno in prihodnje stanje prevozne revščine osvetljuje pomembne razlike v prevozni revščini med dohodkovnimi skupinami. Ugotovitve študije kažejo, da gospodinjstva z nižjimi dohodki namenjajo bistveno večji delež svojih dohodkov za stroške prevoza kot gospodinjstva z višjimi dohodki, pri čemer izdatki pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Posledično jih dvig cen goriv tudi bolj prizadene. Simulacijska analiza v študiji pokaže, da bi se lahko v določenih primerih izdatki za prevoz pri najranljivejših skupinah prebivalstva povečali tudi za več kot polovico, kar bi dodatno poglobilo socialne neenakosti.
Prav tako študija kaže na razlike med kohezijskima regijama. V vzhodni kohezijski regiji je problematika prevozne revščine bolj izrazita, k čemur v veliki meri prispeva slabša dostopnost javnega prevoza in drugih alternativ.
Prevozna revščina je v Sloveniji tesno povezana s prostorsko razpršenostjo poselitve, omejeno dostopnostjo javnega prevoza in visokimi stroški mobilnosti, kar najbolj prizadene ranljive skupine. Naraščajoče cene goriv dodatno povečujejo finančno breme gospodinjstev, zato so nujni celostni ukrepi, kot so širitev javnega prevoza, razvoj alternativnih prevoznih možnosti in spodbujanje lokalnega zaposlovanja. Pomembno vlogo ima tudi stanovanjska politika, ki mora omogočiti dostopna bivališča na prometno ugodnih lokacijah.
Avtomobil kot nujen strošek, ne razkošje
Soavtorica študije, Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus komentira: »Le 1,8 % prebivalcev Slovenije trdi, da si ne morejo privoščiti avtomobila, kar nas uvršča med države z najboljšo dostopnostjo osebnih vozil v Evropski uniji. A visoki izdatki za gorivo, vzdrževanje in nakup novih vozil razkrivajo drugo plat zgodbe. Avtomobil je v Sloveniji v mnogih primerih nuja, ali dobrina, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva. Posledice pa niso le finančne – visoke emisije, prostorsko potratna cestna infrastruktura, prometne nesreče in zastoji pomenijo, da je brez trajnostnih rešitev težava dolgoročno nevzdržna.«
V prvem dohodkovnem kvintilu (tj. 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki) skoraj 40 % gospodinjstev nima na voljo osebnega avtomobila. Dostop do osebnega avtomobila torej v Sloveniji ni univerzalen, temveč je močno odvisen od dohodka gospodinjstva. Pri tem odsotnost avtomobila v najnižjih kvintilih razkriva pomemben vidik socialne neenakosti, ki vpliva na mobilnost in širše življenjske možnosti teh gospodinjstev.
Benčina dodaja: »Vsako povečanje cen goriv znatno poveča delež gospodinjstev, ki za goriva namenijo več kot 6 % svojih izdatkov za življenjske potrebščine, pri čemer so gospodinjstva z nižjimi dohodki najranljivejša. To kaže na potrebo po ukrepih za omilitev bremena naraščajočih cen energentov.«
Na podlagi ugotovitev iz študije v Focusu poudarjajo nujnost sistemskih rešitev, kot so izboljšanje dostopnosti javnega prevoza, subvencioniranje trajnostnih prevoznih možnosti in boljša integracija prometnih politik s socialnimi ukrepi.
Le z usklajenimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in zagotovimo enakopravno mobilnost za vse prebivalce Slovenije.
Študija je bila posredovana pripravljavcem Socialno podnebnega načrta na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Pripravili so jo Miha Dominko, Renata Slabe Erker, Kaja Primc, Marjeta Benčina in Lidija Živčič.
Definicija prevozne revščine, ki je bila oblikovana v projektu Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji: »Prevozna revščina je pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči.«
Več o prevozni revščini v Sloveniji: https://focus.si/prevozna-revscina-v-sloveniji/
Zbirka Dobre prakse za reševanje prevozne revščine na območjih Srednje in Vzhodne Evrope je dostopna na spletu – v angleškem jeziku tukaj in v slovenskem tukaj.
Kontakt za več informacij:
- Marjeta Benčina, [email protected], 031 398 803
