Za pravočasno soočanje tako s podnebno krizo kot z naraščajočimi cenami energije je bistven razvoj evropske energetske infrastrukture za prehod na 100 % obnovljive vire energije (OVE). Pri tem pa v okoljski organizaciji Focus izpostavljamo, da je potrebno preoblikovanje, nadgradnje in razširitve infrastrukture oziroma omrežja zasnovati in zgraditi skladno s potrebami ljudi in naravnimi omejitvami.
Vplivi podnebne krize postajajo vse močnejši, zlasti za najranljivejše v naši družbi. Za pravočasno soočanje tako s podnebno krizo kot z naraščajočimi cenami energije je potrebno med drugim zagotoviti energetsko infrastrukturo za pospešen prehod na 100 % obnovljive vire energije, ki bo učinkovita, prilagodljiva in zanesljiva ter cenovno dostopna.
Ravnovesje med obstoječo in novo infrastrukturo
Evropska elektroenergetska omrežja so že zdaj preobremenjena in postajajo glavno ozko grlo pri uvajanju obnovljivih virov energije. Za učinkovitost in uspešnost zelenega prehoda je tako nujno poiskati ravnovesje med nadgradnjo obstoječe infrastrukture (preko razvoja pametnih omrežji, digitalizacije ter izboljšanja učinkovitosti in prožnosti omrežji) ter izgradnjo nove infrastrukture, kjer je to potrebno.
Poleg tega je pomembno, da razvoj evropske energetske infrastrukture poteka skladno s potrebami ljudi in naravnimi omejitvami. Mednarodna mrežna organizacija Climate Action Network Europe je nedavno objavila poročilo Powering Europe’s Tomorrow – A blueprint for 100% renewable and resilient infrastructure in v njem predstavila pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Kot so strnili, je za široko javno podporo obnovljivim virom energije in omrežju, ki je ključno za uvajanje OVE, bistveno zgodnje vključevanje javnosti, upoštevanje lokalnih in nacionalnih specifik in pomislekov ter zaščita in ohranjanje lokalne biotske raznovrstnosti, ko gre za širitev ali nadgradnjo infrastrukture.
5 ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture:
-
Omogočiti in pospešiti prehod k 100-odstotnim obnovljivim virom energije
-
Načrtovati postopno opuščanje infrastrukture za fosilna goriva
-
Izkoristiti ves potencial varčevanja z energijo
-
Vzpostaviti decentraliziran, prožen in digitaliziran energetski sistem
-
Razviti infrastrukturo, ki bo usmerjena k ljudem in naravi
Distribucijsko omrežje glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji
Za Slovenijo bo ključno, da do leta 2030 nadoknadimo zaostanke na področju OVE, predvsem je nujen pospešek pri sončni in vetrni energiji, saj ne dosegamo EU cilja za obnovljive vire energije in smo na repu držav EU po inštaliranih kapacitetah za izrabo vetra. Pri tem bo tudi v Sloveniji ključno vlogo odigrala nadgradnja in širitev predvsem distribucijskega omrežja.
Kot je bilo izpostavljeno že v lanskem poročilu o izvajanju Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, bo distribucijsko omrežje postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda. V izogib temu je potrebno pripraviti celosten akcijski načrt krepitve in nadgradnje distribucijskega omrežja s prioritetno listo lokacij in ukrepov na območjih, kjer obstajajo največje potrebe za priklop na omrežje. Torej, na lokacijah, kjer obstaja veliko povpraševanje, vendar pa zaradi tehničnih omejitev prihaja do številnih zavrnitev vlog. Pri izvedbi pa bo nujno potrebno upoštevati zgoraj predstavljena priporočila, s posebnim poudarkom na zgodnjem vključevanju javnosti in zaščiti ter ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Taj Zavodnik iz nevladne okoljske organizacije Focus dodaja: ‘’Za učinkovito uvajanje sončne in vetrne energije v Sloveniji bo ključnega pomena vlaganje v posodobitev, razširitev in digitalizacijo distribucijskega omrežja. Zato je bistveno, da iz nacionalnih in evropskih sredstev zagotovimo zadostne finančne vire, ki bodo na eni strani omogočili razvoj človeških virov, na drugi strani pa omogočili razmah projektov na področju širitve in posodobitve omrežja.’’
Kontakt za dodatne informacije:
Taj Zavodnik, [email protected], 059 071 325
