Spremembe energetskega zakona, ki jih bo Državni zbor predvidoma sprejel še ta mesec, tudi pri nas uvajajo t.i. energetsko izkaznico za stavbe. Gre za prenos direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) v naš pravni red. Energetske izkaznice bodo za starejše večstanovanjske stavbe obvezne do leta 2019, za tiste zgrajene po letu 1980 pa do leta 2030. Vse druge stavbe (hiše in stavbe z do štirimi enotami) pa bodo izkaznice potrebovale samo, če jih lastniki prodajajo ali oddajajo v najem za več kot eno leto. Ko so nam mediji postregli s podatki, koliko nas bodo energetske izkaznice stale, smo skočili v zrak.

Stavbni sektor je odgovoren za 40 % končne rabe energije v EU ter 36 % emisij toplogrednih plinov. Energetsko potratne stavbe porabijo ogromno energije in tako negativno vplivajo na podnebne spremembe. Z uvedbo energetskih izkaznic bodo lastniki, najemniki oziroma kupci stavb pridobili pomembne informacije o predvideni porabi energije in s tem o stroških bivanja v stavbi (ogrevanje, hlajenje, električna energija) ter informacijo o stroških investicij, ki bi lahko znižali račune za energijo. Ravno pomanjkanje informacij o rabi energije pa je ena večjih ovir pri odločanju za ukrepe v energetsko učinkovitost, ki so v večini primerov stroškovno učinkoviti in smiselni.

V energetski izkaznici je navedeno, kje lahko lastnik ali najemnik prejme podrobnejše informacije tudi o stroškovni učinkovitosti priporočil iz energetske izkaznice. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na standardnih pogojih, kot so ocena prihrankov energije, osnovne cene energije in predhodna ocena stroškov. Poleg tega vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil. Lastniku ali najemniku se lahko zagotovijo tudi dodatne informacije o sorodnih temah, kot so energetski pregledi ali finančne in druge spodbude ter možnosti financiranja.

Glede na to, da cene energentov rastejo in marsikdo težko poravna visoke zneske na položnicah, je vprašanje o energetski učinkovitosti še toliko bolj pomembno. Niti ni zanemarljivo dejstvo, da je energetska revščina v Sloveniji v porastu (več kot 30 % gospodinjstev v Sloveniji je energetsko revnih).

Največkrat ceno nepremičnine določa lokacija stavbe, ne pa njena energetska učinkovitost. Ker za energente porabimo visok delež družinskega proračuna, lahko, če so toplotne izgube v stavbi visoke, v desetletju ali dveh zapravimo ogromno denarja za energijo. Največja vrednost energetske izkaznice stavbe je torej v informaciji, ki jo le-ta daje potrošniku.

Več o energetskih izkaznicah TUKAJ.