Ljubljana, 23. oktober 2025 – Ker niso lastniki svojih bivališč in ne morejo izvajati večjih prenov, ki bi bile potrebne za izboljšanje njihovih življenjskih razmer, so najemniki ena najbolj ranljivih skupin prebivalstva. V okoljski organizaciji Focus opozarjajo, da gre za spregledano plat energetske revščine, ki zahteva večplasten pristop in medsektorsko sodelovanje pri oblikovanju ukrepov. Pripravili so pregled primerov odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih v drugih evropskih državah, ki kažejo, da je mogoče s kombinacijo tehničnih orodij, finančne podpore in socialnega vključevanja priti do bolj pravičnih in trajnostnih energetskih rešitev za najemnike. Dobre prakse iz tujine so lahko izhodišče za nove politike v Sloveniji, ki bi dopolnile obstoječe programe za zmanjševanje energetske revščine.
Energetske prenove so eden izmed glavnih ukrepov za zmanjševanje energetske revščine, pomembne pa so tudi zaradi zmanjšanja porabe energije in emisij toplogrednih plinov. Po več kot desetletju raziskovanja energetske revščine v okoljski organizaciji Focus ugotavljajo, da je bil v Sloveniji na tem področju narejen napredek. Vzpostavljenih je bilo več finančnih in svetovalnih programov podpore za prenovo stanovanj, vendar pa so ukrepi namenjeni lastnikom in večinoma ne dosežejo najemnikov, ki zelo pogosto živijo v energetsko neučinkovitih in neustreznih stanovanjih. V slabem položaju so zlasti najemniki v zasebnem najemu, kar je tesno povezano tudi z neurejenostjo stanovanjskega področja in odsotnostjo celostne stanovanjske politike v Sloveniji.
Dobre prakse iz tujine za navdih novim politikam doma
Ker lastniki sami nosijo stroške naložb v izboljšanje energetske učinkovitosti, koristi od njih pa imajo najemniki, najemodajalci niso motivirani za prenovo. Ta dinamika ponazarja težavo »ločenih spodbud« med lastniki nepremičnin in najemniki, kar kaže na to, da sta nujna pošten in objektiven pristop pri delitvi stroškov prenove ter jasna regulativna ureditev. V nasprotnem primeru v praksi neredko lastniki za povrnitev stroškov prenove povišajo najemnine, kar vodi v t. i. »renovikcijo« (angl. renoviction) – »namerno ali posredno izselitev zaradi nenadnega in nesorazmernega povečanja najemnine kot posledice prenove stanovanja«.
V številnih državah se soočajo s to problematiko, ki izhaja iz podrejenega položaja najemnikov. Gre za kompleksno problematiko, za katero še ni bilo razvitih veliko učinkovitih rešitev, je pa v tujini mogoče najti različne proaktivne prakse, predvsem v Franciji, Nemčiji, Švici in Belgiji, iz katerih lahko črpamo navdih tudi v Sloveniji. V Focusovi publikaciji z naslovom Dobre prakse odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih je predstavljanih več kot 10 uspešnih pristopov iz različnih evropskih držav, kjer so že vzpostavili učinkovite mehanizme za zmanjšanje energetske revščine v najemniških gospodinjstvih. Analizirani so bili pristopi, ki so prinesli oprijemljive rezultate v smislu sprejetja ukrepov za varčevanje z energijo in zmanjšanje stroškov energije, poleg tega pa je bila ocenjena tudi relevantnost in ponovljivost v slovenskem okolju.
Davčne olajšave, toplotno slikovno snemanje, namensko svetovanje…
V tujini obstajajo različni prijemi, s katerimi se zagotavljajo (energetsko) primerna stanovanja za najemnike: od prepovedi oddaje energetsko najmanj učinkovitih stanovanj do davčnih olajšav za prenove najemniških stanovanj, ki pa so pogojene z dolgoročnih oddajanjem stanovanj ob omejeni (regulirani) ceni najemnine. Med učinkovite strategije sodi spodbujanje energetsko učinkovitih prenov s subvencijami in drugimi finančnimi spodbudami, skupaj s pravno zaščito za preprečevanje nepoštenega zviševanja najemnin zaradi energetskih izboljšav. S pomočjo orodij, kot so energetski pregledi, toplotno slikovno snemanje in namensko svetovanje, lahko gospodinjstva identificirajo in odpravijo pomanjkljivosti. Pobude, kot so programi za souporabo energije in števci porabe energije, pa povečujejo dostop do cenovno dostopne in okolju prijazne energije.
Gre za prakse, ki dokazujejo, da lahko s kombinacijo tehničnih orodij, finančne podpore in močnega socialnega vključevanja pridemo do bolj pravičnih in trajnostnih energetskih rešitev za najemnike. Nabor izbranih praks bodo v Focusu posredovali tudi oblikovalcem politik in različnim organizacijam, ki se v praksi srečujejo z energetsko revščino v najemnih stanovanjih, saj lahko s kombiniranjem teh dobrih praks učinkovito zmanjšajo stroške energije, izboljšajo življenjske razmere in omogočijo enakopraven dostop do energije za vse najemnike ter jim tako pomagajo iz primeža energetske revščine.
Dr. Quentin Drouet iz Focusa, avtor publikacije Dobre prakse odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih:
“Velik del najemnikov v zasebnem sektorju ostaja ujet v energetski revščini. Zaradi pomanjkanja ustrezne stanovanjske ponudbe mnogi nimajo druge možnosti, kot da se zatečejo v dotrajana stanovanja, ki so sicer z vidika najemnine cenovno dostopna, a paradoksalno dražja zaradi visokih stroškov energije. Glede na to je nujno ukrepati. Po eni strani je treba na novo premisliti pravila stanovanjskega trga, da bi odpravili strukturna neravnovesja, po drugi pa neposredno ukrepati na obstoječem stanovanjskem fondu in izboljšati življenjske pogoje najbolj izpostavljenih najemnikov. A enačba ostaja zapletena: kako spodbuditi lastnike k prenovam, ne da bi pri tem tvegali izselitev socialno šibkejših gospodinjstev? Naša analiza ukrepov, ki se izvajajo drugod po Evropi, kaže, da je mogoče združiti finančne spodbude, jasen pravni okvir in tehnično podporo. Upamo, da bodo nacionalni in lokalni akterji znali izkoristiti te vzvode, da bi zmanjšali energetsko revščino med najemniki.”
Katja Huš iz Focusa, koordinatorica projekta RENOVERTY v Sloveniji, ki je bil osredotočen na energetske prenove ranljivih gospodinjstev na podeželju in v sklopu katerega je organizacija večkrat opozarjala na problem energetske revščine med najemniki:
“Zaradi naraščajočih cen stanovanj in stanovanjske stiske je v Sloveniji dolgotrajno najemništvo za mnoge realnost, kar kliče po tem, da morajo pristojni aktivno pristopiti k reševanju problema energetske revščine med najemniki. Najemniki imajo namreč zelo malo možnosti, kako vplivati na kvaliteto svojega bivalnega okolja. Vsakršno naslavljanje problema energetske revščine med najemniki in spodbujanje energetskih prenov zasebnih najemnih stanovanj mora tako iti z roko v roki z regulacijo najemniškega trga in zaščito najemnikov pred prevalitvijo celotnega stroška energetske obnove nanje ali pred izselitvijo po prenovi.”
Pregled dobrih praks odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih je dostopen tukaj: https://focus.si/publikacija/dobre-prakse-odpravljanja-energetske-revscine-v-najemnih-stanovanjih/
Po podatkih statističnega urada v Sloveniji v energetski revščini živi 7,3 % vseh gospodinjstev, pri čemer pa je ta delež med najemniki skoraj trikrat večji (15%) kot med lastniki nepremičnin (5,5 %). V Sloveniji zaradi energetske revščine trpi vsaj 13.000 najemniških gospodinjstev, kar vpliva na približno 26.000 posameznikov, ki živijo v najemnih stanovanjih. Vendar je statistika zaradi nereguliranosti najemniškega trga v Sloveniji zelo pomanjkljiva, številka pa v realnosti veliko večja.
Po izsledkih raziskave, ki jo je leta 2024 opravil Urbanistični inštitut Republike Slovenije, za 56,2 % najemnikov v Sloveniji glavno težavo predstavljajo visoki tekoči stroški.
Energetska revščina je tesno povezana s kakovostjo bivalnih prostorov, energetsko učinkovitostjo, dostopnostjo oskrbe z energijo in podnebnimi razmerami. Ranljiva gospodinjstva – zlasti tista, ki živijo v slabo izoliranih ali neustrezno prezračenih bivališčih, kar je pogosteje v primerih najemnih stanovanj – lahko dodatno ogrožajo hladna obdobja in vročinski valovi. Slabe energetske razmere pa lahko imajo tudi hude socialne, finančne in psihološke posledice.
Kontakta za dodatne informacije:
Quentin Drouet, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 059 071 327
Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 01 515 40 80
Sofinancira Evropska unija v okviru projekta RENOVERTY (ID 101077272). Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali agencije CINEA. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.
