Letošnji Evropski teden mobilnosti (ETM) poteka pod sloganom Izberi čistejši način prevoza ali v izvirniku Zero-emission mobility for all, trajal pa bo med 16. in 22. septembrom.

Spodbujanje trajnostne mobilnosti mora biti sicer prioriteta skozi celo leto, a je Evropski teden mobilnosti zdaj že tradicionalno tisti teden v letu, ko so sporočila o dolgoročnem pomenu trajnostne mobilnosti zaradi številnih aktivnosti najmočnejša, in teden, v katerem mnogi poskusijo s spreminjanjem svojih potovalnih navad – denimo vsaj na dan brez avtomobila.

Trajnostna mobilnost je tista, ki je hkrati okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva. Ob enakih učinkih so skupni stroški nižji, manjši pa so tudi stranski učinki, tveganja in poraba naravnih virov. Lahko bi ji rekli tudi učinkovitejša mobilnost. Z njo pridobimo vsi – tako posamezniki, ki si znižamo stroške in povečamo kakovost življenja, kot širša skupnost, ki si prav tako zmanjša kratkoročne in dolgoročne stroške, obenem pa si omogoči višjo kakovost bivanja, ne da bi s tem ogrozila možnosti prihodnjih generacij.

Če želimo doseči ogljično nevtralnost do 2050 in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v prometu, bomo morali korenito spremeniti način, na katerega se premikamo, in stvari, ki jih trošimo v vsakdanjem življenju. Promet posega v vsa področja naše družbe in bo kot tak eden izmed najtrših orehov, ki jih bomo morali streti ob prehodu v nizkoogljično družbo. Prometni sektor namreč povzroča 33 % izpustov toplogrednih plinov, ta delež pa še kar narašča. V Sloveniji je promet (za energetiko) drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov.

Kako trajnostno mobilnost spodbuja Focus ?

Focus deluje na področju prometa že od samih začetkov svojega delovanja, od leta 2003. V prvih letih smo se z organiziranjem različnih aktivnosti aktivno vključevali v ETM. Ker pa se zavedamo, da je prometno problematiko potrebno naslavljati ves čas, se v zadnjih letih trudimo pridobiti pozornost medijev in javnosti o teh temah skozi celo leto. V okviru ETM se radi pridružimo iniciativam, občinam in dogodkom, ki jih občine, ministrstva in nevladne organizacije organizirajo širom Slovenije, sami pa izvajamo aktivnosti skozi vse leto. Ena izmed njih, ki jo velja izpostaviti, saj pri njej delamo z najmlajšimi, je spodbujanje trajnostne mobilnosti v vrtcih in osnovnih šolah.

Focus spodbuja izvajanje igre Beli zajček v vrtcih v okviru projekta Ministrstva za infrastrukturo – Trajnostna mobilnost v šolah in vrtcih, v konzorciju partnerjev (Focus, društvo za sonaraven razvoj, RRA Sinergija, IPoP, Cipra Slovenija in Filozofska fakulteta). Projekt poteka od 2018 in se bo zaključil prihodnje leto.  Poleg same igre, ki jo vrtci izvajajo v času ETM ali spomladi, vrtci pripravljajo tudi kartografske prikaze okolic vrtcev s točkami, kjer je ogroženost otrok pešcev/kolesarjev večja ter številne aktivnosti, ki spodbujajo trajnostno pot otrok in staršev v vrtec.

V projekt se je doslej vključilo 1600 vrtčevskih skupin, kar predstavlja več kot 27 tisoč predšolskih otrok. Več o projektu na spletni strani naročnika: www.sptm.si

Simpatične vtise iz vrtcev pa si preberite tukaj: https://focus.si/novicnik-no-2-v-vrtce-na-trajnostni-nacin-tudi-po-koronakrizi/vse-regije-2-2/

Kaj lahko stori vsak izmed nas?

  • Upoštevamo hierarhijo trajnostnih načinov mobilnosti: dajemo prednost aktivni mobilnosti, kot sta kolesarjenje in pešačenje, sledi javni prevoz in šele nato odgovorna raba osebnih avtomobilov.
  • Če je le mogoče, se izogibajmo letalskim prevozom.
  • Delimo prevoze z drugimi – s sopotništvom bomo zmanjšali svoj ogljični odtis in popestrili vožnjo.
  • Izračunajte si koliko vas stane vaš avto z našim kalkulatorjem stroškov avtomobila, ki vam bo izračunal tudi, koliko dni na teden delate samo za vaš avto in kolikšne izpuste povzročate: https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/
  • Če kupujemo nov avto, razmislimo o nakupu hibridnega ali električnega vozila. Preden se odločimo za nakup, poiščimo neodvisne in zaupanja vredne podatke o izpustih, ki jih povzročata proizvodnja vozila in bodoča poraba energentov (elektrike, tekočih goriv).

Katere izzivi bomo morali nasloviti na sistemski ravni?

  • Prenehati moramo z načrtovanjem širjenja oziroma večanja kapacitet cest, ki le generirajo dodaten promet, ter dati prednost investicijam v javni potniški promet in aktivno mobilnost.
  • Tudi prostor sam pomembno določa potencialno povpraševanje po potovanjih – dolžina, smer in pogostost potovanj, potrebnih za zadovoljitev naših potreb. Integracija prostorske in prometne politike pomaga organizirati prostor na način, da je z vidika prometnih tokov kar se da učinkovito izrabljen.
  • Velik potencial predstavlja način vračila nadomestil za prevoz na delo, ki v sedanjem stanju spodbuja razpršeno poselitev in uporabo osebnega avtomobila kot glavnega načina prevoza na delo. Na državni ravni bomo morali poiskati način, kako velika finančna sredstva, namenjena prevozu na delo, preusmeriti v izboljšave javnega potniškega prometa. Prav tako je pomembno spodbujati delo od doma in s tem prispevati k zmanjšanju dnevnih migracij.
  • Pozornost treba posvetiti tudi zmanjšanju tovornega prometa. Ukrepi gredo lahko v smeri omejevanja vožnje tovornih vozil in višjih cestnin ali pa v smeri spodbujanja rabe lokalnih izdelkov, ki potrebujejo manj prevoženih kilometrov, da pridejo do potrošnikov.
  • Alternativni viri energije v prometu: glede na to, da konvencionalna vozila danes napajajo fosilna goriva, je pomemben korak k razogljičenju prometa vpeljava alternativnih virov energije v prometu. Vendar moramo upoštevati , da je tudi plin je fosilno gorivo, da je biogoriv, ki jih je mogoče pridobiti na trajnostni način, premalo, da bi pomembno prispevala k razogljičenju prometa, in da tudi tehnologije električnih vozil še zdaleč niso popolne, saj so tudi z njimi povezani številni okoljski izzivi.
  • Pri elektrifikaciji upoštevajmo hierarhijo trajnostne mobilnosti. Pred osebnim prometom je potrebno prednostno obravnavati elektrifikacijo javnega potniškega prometa.