Focus je med 23. In 25. oktobrom gostil aktivista iz Ugande Maxwella Atuhuro in Nicholasa Omonuka Okoita, ki sta predstavila posledice gradnje najdaljšega ogrevanega naftovoda na svetu za tamkajšnje lokalne skupnosti in spregovorila o njihovem boju proti uničujočim dejavnostim mednarodnih naftnih korporacij.
Ustrahovanje in pritiski na aktiviste
Oba aktivno sodelujeta pri zaščiti pravic ljudi, ki jih je prizadelo francosko naftno podjetje Total Energies. Gre za projekta Tilenga (črpanje nafte sredi naravnega parka) in EACOP (velikanski naftovod), ki sta povzročila množične prisilne selitve v Ugandi in Tanzaniji. Več deset tisoč ljudem so v celoti ali delno odvzeli zemljo, še preden so prejeli kakršnokoli odškodnino. Z odvzemom obdelovalne površine so družine izgubile vir hrane, vode, domovanja, pa tudi pravico do šolanja, saj si ga brez obdelovanja zemlje zaradi pomanjkanja virov dohodka ne morejo privoščiti. Z zavzemanjem za pravice ljudi in skupnosti v Ugandi ter aktivizmom tvegata svoji življenji, vendar kljub grožnjam ne nameravat odnehati. Atuhuro so zaradi svojega aktivizma že dvakrat aretirali, zaradi groženj je moral preseliti svojo družino.
Foto: Polona Avanzo
Nicholas Omonuk Okoit je postal aktivist prav zaradi uničujočih vplivov naftnega podjetja Total na skupnost, kjer živi. Projekti fosilnih goriv so največji onesnaževalci, hkrati pa uničujejo življenja ljudi, zato se je odločil postati aktivist in s tem dati glas tudi ljudem, ki ga nimajo.
Maxwell Atuhura je kmet in ribič, ki je začel biti aktiven že v srednji šoli in zaradi prizadevanj za pravičnost končal študij prava. Leta 2019 se je pridružil lokalni organizaciji, ki pomaga ljudem dati glas nasproti naftnim in plinskim podjetjem, ki uničujejo ugandske skupnosti.
Ljudje so nasproti močnemu naftnemu podjetju in kapitalu pogosto nemočni in onemogočeni, aktivizem pa v Ugandi preganjan. »Lahko sva srečna, da sva živa,« je pred nekaj dnevi povedal Omonuk na dogodku v Bruslju, saj se aktivista zavedata nevarnosti svojih prizadevanj.
Luksuz na t. i. globalnem severu preko teptanja temeljnih človekovih pravic na t. i. globalnem jugu
Projekt Total Energies je 1443 km dolg naftovod, najdaljši ogrevan naftovod na svetu, ki neposredno vpliva na življenja več kot 100.000 ljudi v Ugand. V primeru razlitja na območju jezera Viktorija bi vpliv čutilo kar 40 milijonov ljudi, ki so za svoje preživetje odvisni od jezera. Projekt vzhodnoafriškega naftovoda za surovo nafto (angl. East African Crude Oil Pipeline Project – EACOP) je naftovod, po katerem bo nafta, pridobljena na naftnih poljih Albertovega jezera v Ugandi, tekla do pristanišča Tanga v Tanzaniji, kjer jo bodo potem prodajali na svetovnih trgih. Naftna polja projekta Tilenga se nahajajo v nacionalnem parku, ki je pomemben z vidika biotske raznovrstnosti in habitata. Atuhura je omenil tudi težavo s sloni, ki zaradi gradnje naftovoda zapuščajo naravni park, hrano pa iščejo v vaseh, kjer tudi napadejo vaščane, prišlo je že do smrtnih žrtev.
Tamkajšnji ljudje so (pogosto pod prisilo) izrinjeni iz svojih domov in obdelovalne zemlje. Ker so to agrarne skupnosti, to izginjanje pogosto vodi do izgube edinega prihodka družine, kar posledično vodi do pomanjkanja hrane, umik otrok iz šolskega sistema, omejen dostop do zdravstvenih storitev. Kršenje človekovih osnovnih pravic v državah t. i. globalnega juga za pridobivanje nafte in luksuzno potrošnjo v državah t. i. globalnega severa.
Foto: Amis de la Terre France
Odvzem zemlje najbolj prizadene ženske, saj so one po navadi odgovorne za obdelovanje zemlje, pridelke ter prehrano in šolanje otrok. V primeru izpada prihodkov so deklice prve, ki izpadejo iz šolskega sistema.
Celotni naftovod poteka po afriških tleh, ne vključuje pa nobenih afriških podjetij, gre za evropska podjetja in nafto, ki je namenjena Evropi. Celo zaposleni strokovnjaki niso iz lokalnega okolja, ampak iz evropskih držav.
Najdaljši naftovod z ogrevano nafto na svetu je ogljična bomba
Z zgorevanjem nafte, pridobljene v okviru projekta EACOP, naj bi nastalo 379 milijonov ton emisij CO2, ki segreva podnebje, kar je več kot 25-krat toliko kot znašajo skupne letne emisije obeh držav, kjer bo potekal naftovod, Ugande in Tanzanije. Letni izpusti projekta bodo tudi večji kot dvakratnik letnih izpustov celotne Slovenije. Vplivi na podnebne spremembe so znatne, Atuhura pa ne razume, zakaj se raje ne spodbuja in investira v rabo obnovljivih virov energije, saj se tudi sami v lokalni skupnosti oskrbujejo s sončno energijo.
Photo: Lambert Coleman/Hans Lucas
Poleg onesnaženja, suše in poplav, se dogaja tudi to, da je Total svoj projekt napeljal celo preko naravnega parka in zaščitenih področji, kar zelo ogroža ekosistem in biodiverziteto. Sloni so posledično zapustili naravni park in začeli iskati hrano v vaseh in so nevarni ljudem. Celotni naftovod poteka tudi ob jezeru Viktorija in drugih jezerih, kjer so prizadeti tudi ribiči in živali, ki domujejo v jezeru. Seveda ne gre pozabiti tudi na potencialna razlitja nafte, zaradi katerih poginjajo ali se zastrupijo ribe. Samo od Viktorijinega jezera je odvisnih 40 milijonov ljudi, zato so zaradi morebitnega razlitja nafte zelo zaskrbljeni.
Črpanje nafte bo njunih besedah trajalo okoli 25 let, njihovo okolje pa bo uničeno za vedno, s kontaminiranimi vodnimi viri in zemljo, razseljenimi skupnostmi. Celotna Afrika je odgovorna za manj kot 4 % izpustov toplogrednih plinov, Uganda pa za manj kot 0,1 %, hkrati pa se ravno z naftnimi projekti uničuje ozemlja in okolje na tem koncu sveta. S tem se izgublja tudi dragocena biodiverziteta in uničuje ekosisteme. A po mnenju Omonuka je vidik vpliva naftnih projektov na podnebne spremembe in okolje spregledan.
Je projekt še možno zaustaviti?
Aktivista verjameta, da je zaustavitev naftovoda, ki naj bi postal aktiven čez dve leti, še možna. »Verjamem, da se lahko zgodijo zelo velike spremembe, če je nekaj izjemno pomembnega, kar je bilo videno tudi v času covid-19 krize,« je povedal Omonuk. Atuhura verjame, da lahko podjetje ošibijo predvsem s pritiskom na bančne ustanove in zavarovalnice ter odrekanjem njihove finančne podpore temu projektu. Zaradi pritiskov in ozaveščanja v okviru kampanje StopEacop se je od naftovoda distanciralo že večje število bank in zavarovalnic. Upočasnitev projekta in odmikanje financerjev jim daje dodatno upanje.
Sprejem EU zakonodaje EU o skrbnem pregledu glede trajnostnosti
Foto: Polona Avanzo
Atuhura se je 2019 pridružil lokalni organizaciji, ki pomaga ljudem dati glas nasproti naftnim in plinskim podjetjem ter med drugim išče pravne možnosti za doseganje pravice za žrtve pohlepa velikih podjetij. Ko je izvedel za nov francoski zakon, ki omogoča dostop do pravice v takih primerih, so se s pomočjo podpore francoskih nevladnih organizacij organizirali in proti podjetju Total Energies vložili tožbo. To je bila prva vložena tožba na podlagi tega zakona (duty of vigilance), ki je bila zavržena zaradi procesnih razlogov. Po treh letih podajanja primera med različnimi sodišči v Franciji, ki so vsa trdila, da nimajo pristojnosti, je končno vrhovno sodišče določilo, da o primeru odloča civilno sodišče. V treh letih so se spremenila dejstva primera, in sodišče je odločilo, to ni bilo v skladu s procesnimi pravili in tako primer ni prišel niti do vprašanja utemeljenosti tožbe.
Žal škode niso mogli zaustaviti in se zdaj borijo za popravo že nastale škode. 26 tožnikov ima različne zahteve. Atuhura sam zahteva odškodnino za ustrahovanje in nadlegovanje, veliko tožnikov pa išče finančno povrnitev vrednosti zemlje in domov, ki so jim bile odvzete v pripravah na Totalov projekt. Prvo srečanje predstavnikov tožnikov in Totala je napovedano za december 2023, a kljub nujnosti zahtev predstavnikov lokalne skupnosti, ne moremo računati na hiter potek postopka. Ovire, s katerimi so se srečevali v prvem primeru, ostajajo nenaslovljene. Ker prvi primer ni odločal o vsebini tožbe, v Franciji še vedno ne obstaja pravni precedent, ki bi razjasnil vsebino zakona, kar da sodnikom veliko manevrskega prostora pri odločanju. Pri tem pa ima Total Energies kot ogromno multinacionalno podjetje nesorazmerno več vpliva in finančnih sredstev, kot predstavniki lokalne skupnosti in imajo tako več vpliva na potek primera. Ob tem v evropskih pravnih sistemih podjetje, ki je toženo, nima obveze razkritja vseh informacij, ki bi bile pomembne za primer in Atuhura iz izkušenj prvega primera pove, da je praktično nemogoče zbrati primerne dokaze, saj jih podjetje aktivno prikriva.
Od leta 2019 je bilo začetih ducat primerov na podlagi istega zakona (Duty of Vigilance) in med njimi noben od njih ni prišel mimo postopkovnih vidikov. Nov primer bo tako še vedno odločen brez obstoječega precedenta o vsebini tožb na podlagi tega zakona. Odgovoren sodnik bo tako pod veliko pritiska, kar bo zahtevalo pogum za odločitev, ki bi bil prelomen na področju odgovornosti podjetij po svetu.
Poleg dolgotrajnih postopkov in negotovega sodnega izida, je Atuhura opozoril tudi na oteženo predstavljanje resnice in lažno poročanje, prirejanje in obračanje zgodb in izjav ljudi s strani medijev ter na zeleno zavajanje, ki ga izvaja podjetje Total. Total v svojih številkah predstavlja veliko manjše število ljudi, ki so prizadeti zaradi projekta, kot je v resnici saj v družini štejejo le enega člana, namesto celotnih družin. Zgodilo se je, da je podjetje evropskim novinarjem zagotovilo le sogovornika, ki jim lažno predstavi posledice, ki jih ima Total na življenje ljudi in jim celo predstavi, da imajo od tega koristi, kar pa ne drži. Lokalni mediji pa si ne upajo objaviti pričevanj lokalne skupnosti, saj se bojijo odziva oblasti.
Foto: Polona Avanzo
Tudi aktivno delovanje, kot ga izvaja Maxwell, ki želi pomagati skupnostim, je v Ugandi nevarno. Atuhura je bil dvakrat aretiran, onemogočili so mu telefonsko komunikacijo in ga obtožili delovanja proti vladi ter zaprli prostore njihove organizacije.
Čeprav je pred ugandskimi aktivisti še dolga pot, so zaenkrat uspeli aktivirati ogromno ljudi v lokalni in mednarodni skupnosti, dosegli so, da se začetek gradnje naftovoda prestavlja in odmika, uspelo jim je povečati odškodnine za nekatere, ki se že soočajo s posledicami delovanja TotalEnergies v Ugandi. Poleg tega jim je uspelo prepričati nekatere finančne institucije (banke in zavarovalnice), da so izstopile iz projekta in mu na ta način zmanjšale financiranje. Upanje polagajo tudi na sprejem nove EU direktive o skrbnem pregledu glede trajnostnosti, katere cilj je, da bi podjetja odgovarjala za svoje vplive in zagotovila pravno pot, po kateri bi žrtve škode podjetij lažje iskali pravico na evropskih sodiščih.
Kako lahko pomagamo posamezniki s t. i. globalnega severa?
Omonuk meni, da je veliko načinov, kako lahko ljudje z globalnega severa pomagamo. Eden je, da njihove zgodbe delimo, da ljudje izvedo za dogajanje evropskih podjetij. “Bolj ozaveščeni ljudje bi morali voliti voditelje in odločevalce, ki si prizadevajo za doseganje podnebnih ciljev”, dodaja Omonuk. Ozaveščanje in volitve oz. aktivno državljanstvo so torej tisti, preko katerih imamo posamezniki moč vpliva. Atuhura dodaja, da imajo veliko moč tudi družbena omrežja, kjer lahko ljudje izkažejo podporo ali celo pomagajo žrtvam do odvetnika ipd. Učinkovita je lahko tudi pridružitev kampanji in poziv slovenskih odločevalcev, da podprejo ambiciozno direktivo. To lahko storite preko spodaj objavljene QR kode, z deljenjem naše novice ter objav na družbenih omrežjih.
Več informacij:
Njun obisk Slovenije je del evropske turneje, ki jo koordinira koalicija Justice is Everybody’s Business, ki združuje preko 100 nevladnih organizacij in sindikatov, ki se zavzemajo za učinkovito in celovito zakonodajo EU za zaščito človekovih pravic, okolja in podnebja pred izkoriščanjem v zasebne namene. Zahteve kampanje za ambiciozno direktivo najdete na spletni strani: https://justice-business.org/our-demands/
Institucije EU bodo kmalu začele zadnji krog pogajanj o zakonu o trajnostnem razvoju podjetij (direktiva o trajnostnem skrbnem preverjanju podjetij – CSDDD), katerega cilj je, da bi podjetja odgovarjala za svoje vplive in zagotovila pravno pot, po kateri bi žrtve škode podjetij lahko iskale pravico. Vendar pa osnutek besedila trenutno ne zagotavlja zanesljive poti do pravnega varstva za žrtve in ne izpolnjuje ciljev EU na področju podnebnih ukrepov.
Odziv organizacije Friends of the Earth na končno stališče Evropskega parlamenta o CSDDD: https://friendsoftheearth.eu/press-release/eu-parliament-due-diligence-mountains-to-climb/.
Aktivnost je podprta s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021
Več o prizadevanjih in aktivnostih Focusa:
