Po mnenju Focusa je pred EU še dolga pot pri učinkovitem zagotavljanju pravic za žrtve in odgovornosti podjetij za vplive na podnebne spremembe ter odgovornost za soustvarjeno škodo. Poslanci in poslanke Evropskega parlamenta so namreč potrdili_e končno stališče o direktivi EU o trajnostni skrbnosti podjetij (CSDDD), ki ima še vedno pomembne pomanjkljivosti.

Z današnjim glasovanjem se je končal postopek, v katerem je Evropski parlament sprejel stališče o predlogu Evropske komisije. Hkrati pa pomeni začetek zadnjega kroga pogajanj med Evropskim svetom, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, preden bo besedilo sprejeto v obliki zakona.

V Focusu smo kritični tako do stališča Evropskega parlamenta kot tudi Evropskega sveta, saj žrtve zlorab podjetij ostajajo zapostavljene, prav tako se ne morejo zanesti na dostop do nekaterih pravic. 

Stališče Sveta iz decembra 2022 ni upoštevalo bremen, s katerimi se soočajo žrtve, ko poskušajo od podjetja doseči odgovornost za kršitve človekovih pravic in uničeno okolje.

Parlament je sicer naredil več na področju dostopa do pravnega varstva, vendar na koncu ni uspel nasloviti sistemske nekaznovanosti podjetij. Na primer, niso zagotovili, da bi bila matična podjetja samodejno odgovorna za svoje hčerinske družbe ali za ustreznost  izvedbe skrbnega pregleda. Tako naj bi žrtve same dokazovale, da podjetje ni izvedlo primernega skrbnega pregleda. 

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus je dejala: “Žrtve zlorab podjetij se soočajo z ogromnimi neravnovesji moči pri iskanju pravice in stališče Evropskega parlamenta komaj kaj pripomore k reševanju obstoječih preprek.”

V Focusu prav tako opozarjamo, da Evropska unija vloge podjetij pri zaostrovanju podnebne krize ne jemlje dovolj resno. Parlament je z vključitvijo podnebja kot ključne okoljske kategorije in okrepitvijo meril za načrte za prehod podjetij naredil pomemben korak naprej za odgovornost podjetij na področju podnebja. Vendar bi obveza za skrben pregled v podjetjih v skladu z direktivo za veliko večino podjetij veljala šele zgodaj leta 2028, kar je daleč od obstoječih podnebnih načrtov EU in njenih ciljev do leta 2030.

Živa Kavka Gobbo nadaljuje: “Spremembe, ki jih je Parlament sprejel v zvezi s podnebnimi določbami v predlogu direktive, so korak v pravo smer. A  še vedno ne ustrezajo obsegu podnebne krize, v kateri se nahajamo in nujnosti izvajanja ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Ljudje po vsem svetu se že soočajo z grozljivimi posledicami podnebnih sprememb, zato je ključnega pomena, da se obveznost ukrepov določi tudi za podjetja.”

Vztrajamo, da je treba med tristranskimi pogajanji, ki naj bi se začela poleti, izboljšati tako dostop do pravic za žrtve, kot tudi ambicije za odgovornost za podnebne spremembe.