Skupaj z več kot 160 nevladnimi organizacijami pozivamo Evropsko komisijo, da vztraja pri dosedanjih zakonodajnih ukrepih na področju odgovornosti podjetij pri spoštovanju človekovih pravic in varstvu okolja. Skupni poziv je odgovor na napoved predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen novega »omnibus« predloga, ki bi hkrati spremenil tri ključne zakonodaje – Direktivo o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD), Direktivo o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti (CSDDD) in uredbo o taksonomiji EU. Vse tri zakonodaje imajo skupni cilj – odgovornost podjetij za spoštovanje človekovih pravic in okolja.
Nov predlog, ki je bil napovedan 8. novembra 2024 in sledi preložitvi roka izvajanja Uredbe o uvoženi deforestaciji, naj bi poenostavil obveznosti poročanja podjetij in bil del širšega cilja Evropske komisije po povečanju konkurence s poenostavljanjem zakonodaje. Vendar pa to ne sme ogroziti ambicioznih ciljev, ki so jih države članice EU že sprejele, zlasti ko gre za zaščito okolja, podnebja in človekovih pravic.
V naši skupni izjavi opozarjamo, da nižanje zahtev, ki jih postavljajo že sprejeti in potrjeni zakoni, brez upoštevanja širših ciljev politike EU, predstavlja visoko tveganje za zaščito okolja in človekovih pravic.
Elena Lunder, Focus: “Nevladne organizacije, sindikati, civilna družba in podjetja že več kot pet let delamo na tem, da bi EU sprejela zakonodajo, ki bi zapolnila vrzel v mednarodni zaščiti človekovih pravic in okolja. Čeprav močno ošibljena, temelji na letih raziskav, med-deležniških izmenjav in demokratičnega procesa in je ključen mejnik na področju mednarodne zaščite človekovih pravic in okolja. Nesprejemljivo je, da se zakonodajo le nekaj mesecev po tem ko je stopila v veljavo ponovno odpira v imenu povečanja kompetitivnosti evropskih podjetij. Cilj zakonodaje mora biti čim večja koristi za družbo in ne čim manjši stroški za podjetja, ki pridejo na račun ljudi, živali in planeta. “
Trenutni odpor proti trajnostni zakonodaji EU se pojavlja v času, ko je odgovornost podjetij nujno potrebna. Nekatera največja svetovna podjetja so leta 2023 razdelila rekordne dividende, med tem pa njihove naložbe v izboljšanje svojih vplivov na okolje in preprečevanje kršitev človekovih pravic in dostojanstva niti približno ne dosegajo nujno potrebne ravni – tako glede hitrosti, kot velikosti vlaganj v take ukrepe. Evropska podjetja imajo še vedno velik vpliv na številne človekove pravice in temeljne svoboščine po vsem svetu, vključno z delavskimi pravicami, problemom prisilnega dela ter pravico do čistega, zdravega in varnega okolja. Veliko vlogo imajo tudi pri omejevanju globalnega segrevanja, tako preko lastnega delovanja, kot sodelovanja z drugimi podjetji.
Kljub jasnim pozivom komisarja za podnebje Hoekstre in izvršne podpredsednice Ribere k zaščiti dediščine evropskega zelenega dogovora ter zavezi komisarja za pravosodje McGratha, da bo med svojim zaslišanjem za potrditev „zagotovil pravočasno in učinkovito izvajanje“ CSDDD, predsednica Ursula von der Leyen z Omnibusom na lastno pest ponovno odpira sprejeto zakonodajo in s tem tveganje, da bodo ključni zaščitni ukrepi še bolj oslabljeni. To ustvarja ogromno negotovost za države, ki so že začele postopek prenosa zakonodaje v nacionalne sisteme, in bo nagradilo podjetja, ki se niso začela pripravljati na uskladitev z novimi zakonodajami.
Številne države zunaj EU so že uvedle ali so v postopku uvajanja zakonov o dolžni skrbnosti na področju človekovih pravic ali imajo bolj specifično zakonodajo, povezano z vprašanji sodobnega suženjstva in dela otrok. Med njimi so: Združeno kraljestvo, Švica, Norveška, Avstralija, Južna Koreja, Mehika, Brazilija, Japonska in Kanada. Tudi nekatere države v EU že imajo nacionalno zakonodajo na teh področjih, kot so na primer Nizozemska, Francija in Nemčija.
EU ne bi smela izničiti napredka, ki je bil že dosežen z evropskim zelenim dogovorom, temveč bi morala igrati vodilno vlogo pri varstvu človekovih pravic, okolja in podnebja. V Focusu smo že tretje zaporedno leto pregledovali izpolnjevanje prostovoljne zaveze za izvajanje skrbnega pregledu na področju človekovih pravic in okolja s strani slovenskih podjetij. Analiza jasno kaže, da prostovoljne zaveze niso dovolj in potrebujemo zakonodajo, ki jasno opredeli zahteve za podjetja za izvajanje korakov skrbnega pregleda in poročanje.
Predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zato pozivamo, naj:
- ohrani zakonodajo EU o odgovornosti podjetij, vključno z direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), direktivo o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD) in uredbo o taksonomiji,
- se drži sedanjega časovnega okvira za prenos in izvajanje teh uredb ter zagotovi pravočasne in jasne smernice za njihovo izvajanje in
- pojasni namere Komisije ter svoje stališče glede predlaganega Omnibusa, vključno z utemeljitvijo, področjem uporabe, časovnim okvirjem, zakonodajnim postopkom in oceno učinka.
Evropska unija mora ostati vodila pri varstvu človekovih pravic, okolja in podnebja, obenem pa spodbujati podjetja k večji odgovornosti in trajnostnemu razvoju ter preprečiti nadaljnja nazadovanja na področju odgovornosti podjetij.
Klic da naj Evropska komisija ščiti zdravje, naravo, podnebje in socialno pravičnost, vključno s pravicami delavcev in sindikatov smo skupaj z več kot 260 organizacijami podprli tudi v pismu, ki je bilo Ursuli von der Leyen poslano včeraj.
Celotna zadnja analiza NAN je na voljo tukaj.
