Krčitev v gozdu

Evropski parlament ni izkoristil priložnosti za ukinitev škodljivih subvencij, ki uničujejo naše gozdove

Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj glasovali o reviziji Direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED III). Niso ukinili tržnih spodbud za sežiganje primarne lesne biomase in preusmeritev teh subvencij za prave obnovljive vire energije.

Namen revizije direktive je bil, da bi omogočila hitrejši prehod na obnovljive vire energije in popravila napačne smeri razvoja, ki jih je uvedla več kot desetletje nazaj. A RED III bo še naprej omogočala kanaliziranje javnega denarja energetskim podjetjem, ki uničujejo gozdove. Sežiganje primarne lesne biomase, tj. lesa neposredno iz gozda in ne ostankov iz žag ali odpadkov, se bo še naprej upoštevalo pri doseganju ciljev držav članic za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Oslabili so tudi kaskadno načelo, ki zagotavlja hierarhijo uporabe lesa, ki daje prednost uporabi gozdnih virov za proizvode z dolgo življenjsko dobo.

Le malo pozitivnih točk

Izid glasovanja sicer prinaša nekaj pozitivnih točk, kot je ukinitev subvencij za sežiganje lesa v elektrarnah, a tudi ta napredek je ogrožen zaradi velikih vrzeli: npr. sežiganje lesa bo še vedno podprto tudi v elektrarnah, ki jih ni mogoče enostavno preoblikovati v elektrarne, ki hkrati proizvajajo toploto in električno energijo. Ohranjen pa je predlog Evropske komisije, da bo izvzet les iz nekaterih starih gozdov, bogatih z ogljikom in z visoko biotsko raznovrstnostjo.

V nasprotju s trditvami industrije “dovoljenje” za sežiganja lesa nikoli ni bilo ogroženo. Izločitev gozdne biomase iz tržnih spodbud, ki jih omogoča RED, bi preprosto pomenila, da bi EU prenehala financirati energetska podjetja za sežiganje lesa iz gozdov.

Prihajajoč trialog

V prihajajočih tristranskih pogajanjih med Svetom EU in Parlamentom je treba vrzeli odpraviti in končati s škodljivimi subvencijami. Znanost je jasna. Sežiganje dreves za pridobivanje energije uničuje naravo in poglablja podnebno krizo. Gozdovi so naš najboljši zaveznik pri boju proti podnebnim spremembam. Parlament je podprl šibek kompromis, ki le malo prispeva k njihovi zaščiti. Evropski poslanci in vlade EU s takimi odločitvami še dodatno pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti. Ponovno so pokazali, da raje rešujejo in varujejo industrijo, ki temelji na nenehni rasti in proizvaja ogromne količine emisij CO2, namesto da bi zaščitili ljudi, planet in podprli prave podnebne rešitve.

Ozadje

Trenutno se več kot polovica lesa, posekanega v Evropi, sežge za proizvodnjo toplote in električne energije. Subvencije, ki jih financiramo davkoplačevalci, so povzročile, da je sežiganje lesa dobičkonosno – energetska podjetja, ki izkoriščajo lesno biomaso od EU na letni ravni dobijo 17 milijard evrov subvencij – in vse to financiranmo evropski državljani. Sežiganje lesa se je povečalo, s tem pa tudi emisije, ki v EU zdaj znašajo več kot 400 milijonov ton na leto, kar je enako skupnim poročanim emisijam Poljske ali Italije.

Sečnja lesa za biomaso povzroča, da nekatere države članice EU izgubljajo svoje ponore ogljika. Medtem ko je več 500 znanstvenikov Evropsko komisijo v skupnem pismu opozorilo, da se »energetska podjetja preusmerjajo iz rabe fosilnih virov na les, kar povečuje segrevanje planeta in dejansko zavira prehod na resnične obnovljive vire kot sta sončna energija in veter ter vlaganja v večjo energetsko učinkovitost, kar bi resnično zmanjšalo segrevanje ozračja«, uradna politika EU še naprej spodbuja sečnjo in sežiganje gozdov za energijo.

Sežiganje lesne biomase je najmanj učinkovit način pridobivanje energije in na enoto energije izpusti več CO2 kot kurjenje premoga. Sežiganje lesa iz gozda ne moremo šteti za obnovljiv vir energije, ker se gozdna masa ne more pravočasno obnoviti: drevesa pri sežiganju izpuščajo CO2 hitro in se prepočasi obnavljajo, da bi lahko dosegli podnebne cilje.

Gozdovi so več kot le skupek dreves, več kot le surovina, ki jo lahko izmerimo v kubičnih metrih. Gozdovi niso obnovljiv vir energije, ampak ekosistemi, ki ga sestavljajo glive, rastline in živali. Gozda ne moremo nadomestiti, lahko nadomestimo le drevesa. Danes smo soočeni z absurdom, ko se pod terminom »trajnostno upravljanje« seka stoletne gozdove in na istem mestu sadijo monokulturne drevesne nasade.

Monokulture dreves so izredno dovzetne za podnebne spremembe in požare. Po podatkih Evropske komisije bodo evropski gozdovi do leta 2025 sposobni vezati 18 % manj ogljika kot v začetku tega stoletja. Če bomo nadaljevali s trenutnimi praksami sečnje v evropskih gozdovih in jih še naprej v veliki meri sežigali za energijo, bodo do leta 2050 naši gozdovi absorbirali manj kot polovico ogljika, ki so ga absorbirali leta 2000. V času podnebne krize je res svojevrstna norost.