CCPI 2025: Slovenija napredovala za 11 mest, skupno pa lestvica kaže precej mešano sliko
Slovenija se je prvič uvrstila tako visoko na lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2025, ki vključuje države odgovorne za 90 % svetovnih emisij. Letošnja slika je precej mešana: 61 od 64 držav je povečalo delež OVE, na drugi strani pa so trendi emisij v 29 državah še vedno ocenjeni z oceno »nizko« ali »zelo nizko«.
Evropski parlament minira lasten zakon o preprečevanju krčenja gozdov
S predlaganimi spremembami, ki zakon EUDR občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu. V Focusu Vlado RS pozivamo, da zavrnejo predlog sprememb.
Besedam naj sledijo dejanja – odpravite okolju škodljive subvencije
Ob boku COP29 smo skupaj s PIC, Umanotero in Greenpeace Slovenija Vlado RS pozvali, naj v Podnebni zakon vrne člen o odpravi subvencij za fosilna goriva. Skupen javni denar mora država namenjati za javno dobro, je izpostavila Katja Huš.
(Foto) Poročilo iz Bakuja: prvi teden pogajanj zaznamovalo pomanjkanje napredka
Po medlem začetku in neambicioznem prvem tednu pogajanja na podnebni konferenci Združenih narodov COP29 v Azerbajdžanu prehajajo na ministrsko raven. Prvi teden pogajanj ni prinesel želenih rezultatov, zaznamavalo ga je pomanjkanje napredka v pogajanjih o podnebnem financiranju, iz Bakuja poroča naša Barbara Kvac.
K zaščiti človekovih pravic niso zavezane le države, temveč tudi podjetja, kot je Shell
V tem tednu sta se zgodila dva pomembna momenta na področju pravne odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic, okolja in prispevka k podnebnim spremembam. Na Nizozemskem je pritožbeno sodišče podalo sodbo v primeru civilne družbe proti Shellu, v Ugandi pa se je začelo zaslišanje aktivistov, ki so bili nezakonito pridržani zaradi mirnega protesta proti projektu TotalEnergies.
Denarno ozadje nasprotovanj uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
Razkriti so bili denarni tokovi, povezani s političnim nasprotovanjem ključnemu zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), katere namen je končati soodgovornost EU za krčenje gozdov v globalnih dobavnih verigah. Evropski parlament bo o zamiku in spremembah EUDR glasoval v četrtek, 14. novembra.
Prevozna revščina v Sloveniji
Slovenija ima enega največjih deležev izdatkov za mobilnost v Evropski uniji. Prevozna revščina je prisotna v pomembnem obsegu tudi pri nas, zato je smiselno čim prejšnje izvajanje ukrepov, ki bodo pripomogli tudi k bolj trajnostnim potovalnim navadam prebivalcev. Več v članku, ki smo ga pripravili v sodelovanju s strokovnjaki z Geografskega inštituta Antona Melika.