Včeraj objavljeni predlog podnebnega zakona EU, ki je del Zelenega dogovora nove Evropske komisije, ni odgovoril na pričakovanja javnosti, nevladnih organizacij in več držav članic [1]. Brez takojšnjih višjih ciljev in konkretnih ukrepov EU tvega, da ne bo dosegla cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Predlog zakona je zamujena priložnost za okrepitev naporov za dosego podnebne nevtralnosti. Vsebuje zavezujoč cilj neto-ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ki je trenutno del podnebne politike EU, ne naslavlja pa v zadostni meri potrebe po zvišanju cilja za leto 2030.
Komisija naj bi predlog podala šele septembra 2020. Šele junija 2021 naj bi predstavila pregled obstoječih politik in mehanizmov za dosego novega cilja. Leta 2023 in zatem vsakih 5 let bo ocenila skladnost ukrepov EU in nacionalnih ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti.
Podnebno ukrepanje ima izredno veliko podporo javnosti, saj 92 % prebivalcev od svojih vlad pričakuje bolj smelo ukrepanje [2]. Z odlašanjem z zaostritvijo cilja za 2030 in brez predvidenih konkretnih ukrepov na ravni politik, predlog zakona ne odgovarja niti na pričakovanja javnosti, niti na svarila znanosti. IPCC je v svojem posebnem poročilu o globalnem segrevanju za 1,5 °C jasno izpostavil, da je za dosego cilja 1,5 °C potrebno globalne emisije do leta 2030 prepoloviti. To pomeni skoraj 8 % zmanjšanje emisij vsako leto, začenši danes.
Ob upoštevanju odgovornosti in zmožnosti ukrepanja EU, bi Evropa do leta 2030 morala doseči 65 % zmanjšanje svojih emisij, medtem ko predlog uredbe govori le o preverjanju možnosti in razmišljanju o nujnih ukrepih.
***
Opombe:
[1] 12 držav članic, med njimi tudi Slovenija, se je v pismu podpredsedniku Evropske komisije Timmermansu zavzelo za takojšnje povišanje 2030 cilja EU. Pismo je dostopno tukaj. [2] Zadnja javnomnenjska raziskava Eurobarometer ugotavlja, da 93 % prebivalcev EU vidi podnebne spremembe kot resen problem, 92 % pa jih podpira cilj podnebne nevtralnosti EU. Več: https://ec.europa.eu/clima/citizens/support_en
