Ljubljana, 5. maj 2021 – V Focusu opozarjamo, da bo Termoelektrarno Šoštanj zelo verjetno treba zapreti že pred letom 2030 ne glede na letnico konca rabe premoga v Sloveniji, določeno v nacionalni strategiji za izhod iz premoga. Na predčasno zaprtje nakazuje tudi finančni vidik poslovanja TEŠ v naslednjem desetletju. Upoštevajoč pospešeno rast cen električne energije in emisijskih kuponov bodo skupne izgube TEŠ do leta 2030 znašale približno 870 milijonov evrov.

Finančno poslovanje TEŠ je v zadnjih letih negativno. Skoraj 20 milijonov evrov čiste izgube je pridelal leta 2019, kažejo podatki v zadnjem objavljenem letnem poročilu, leto prej pa kar 58 milijonov evrov čiste izgube [1]. Prav tako je negativen tudi čisti poslovni izid Premogovnika Velenja – leta 2019 je znašal 6,5 milijona evrov izgube, leta 2018 pa 3,8 milijone evrov izgube [2]. 

Takšne rdeče številke je pričakovati tudi v prihodnjih letih, s tem, da je zelo verjetno, da se bo ob trenutnih trendih finančna situacija TEŠ samo še zaostrovala. Cene emisijskih kuponov (50 EUR/tono CO2) [3] namreč že danes za 23 evrov presegajo napovedi za leto 2030 iz Šestega noveliranega investicijskega programa za TEŠ 6 (NIP6) iz leta 2015 [4].

V okoljski organizaciji Focus se zavzemamo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma v Sloveniji premog opustili do leta 2030, kot bo to naredilo 14 drugih držav članic EU, ki ga še uporabljajo. To, poleg okoljskih in zdravstvenih vidikov, vse bolj potrjuje tudi finančni vidik poslovanja TEŠ, ki nakazuje realne možnosti nenapovedanega predčasnega zaprtja že v tem desetletju. Na to smo opozorili tudi v pripombah na osnutek nacionalne strategije za izhod iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij ter argument podkrepili z neodvisno analizo Projekcije potencialne donosnosti TEŠ od 2021 do 2030 (Projecting potential future profitability of TEŠ from 2021 to 2030), ki so jo pripravili v organizaciji EMBER* in ki do sedaj še ni bila javno objavljena.

Analiza v najbolj verjetnem scenariju prihodnjih cen električne energije in CO2 kuponov ocenjuje, da bodo skupne izgube TEŠ od leta 2021 do leta 2030 znašale približno 870 milijonov evrov (vključno s fiksnimi stroški obratovanja in vzdrževanja ter odplačevanjem posojila).

Dr. Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, komentira: »Ocena 870 milijonov evrov izgube pomeni nevzdržno delovanje TEŠ-a do leta 2030 in daje jasen signal, da je nujno potrebno pripraviti dodatni scenarij obvladovanja tveganja opuščanja premoga in pravičnega prestrukturiranja regije, če pride do nenapovedanega predčasnega zaprtja. Obenem ta analiza dodaja težo argumentu, da je izmed predlaganih scenarijev v nacionalni strategiji finančno najmanj škodljiv scenarij A, ki predvideva konec rabe premoga leta 2033, saj dlje kot bo premogovna elektrarna delovala, večje izgube bo ustvarjala.«

Omenjena analiza, ki jo je pripravila Sarah Brown, višja analitičarka za elektroenergetski sektor pri organizaciji EMBER, vključuje pet scenarijev, katerih vhodni podatki temeljijo na različnih virih, vključno s Šestim noveliranim investicijskim planom za TEŠ 6 iz leta 2015. Upošteva trenutne podatke ter relevantne napovedi podatkov in projekcije cen, vključno s proizvodnjo električne energije, cene energenta, stroškov CO2 kuponov, cenami električne energije in obratovalnimi stroški elektrarne. [5]

Napoved proizvodnje električne energije v TEŠ ter cena lignita (2,75 EUR/GJ) za vse scenarije je povzeta po Šestem noveliranem investicijskem programu za TEŠ 6 (2015). Izračuni vključujejo oceno variabilnih in fiksnih obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja ter fiksnih letnih stroškov odplačevanja kredita za naložbo v TEŠ 6, ki skupno od leta 2021 do 2030 znašajo 188 milijonov evrov, kot predvideno v NIP6. Variabilni in fiksni stroški ter stroški kredita so odšteti od bruto dobička, rezultat česar je izračun končnega čistega dobička oz. izgube. Za večino scenarijev je bila za napoved cene CO2 kuponov uporabljena trenutna terminska krivulja »EU-ETS EUA forward« iz EEX (European Energy Exchange = Evropska energetska borza), razen če je navedeno drugače.

Ker ni javno dostopnih podatkov o napovedi cen električne energije do leta 2030 za Slovenijo, so v scenarijih analizirane napovedi cen primerljivih drugih držav s popravki, da bi čim bolje ocenili prihodnje cene. Od petih analiziranih scenarijev, se zdi najbolj verjeten scenarij, ki vključuje napovedi cen električne energije iz madžarske krivulje terminskih pogodb za električno energijo iz EEX, saj so zgodovinsko cene električne energije obeh držav zelo podobne. Madžarske cene električne energije so dejansko malce višje od slovenskih, zato ta scenarij dejansko nekoliko preceni prihodke od prodaje električne energije. Po letu 2024, ko madžarske terminske cene niso na voljo pri EEX, so uporabljene avstrijske terminske cene električne energije pri EEX, z dodatkom +1 EUR. Ta +1 EUR predstavlja povprečno razliko avstrijskih do madžarskih terminskih cen.

Rezultati modeliranja scenarija delovanja TEŠ do leta 2030:

Analiza v najbolj verjetnem scenariju prihodnjih cen električne energije in CO2 kuponov ocenjuje, da bodo skupne izgube TEŠ od leta 2021 do leta 2030 znašale približno 870 milijonov EUR.

Skupne bruto izgube (vključno z variabilnimi obratovalnimi stroški in stroški vzdrževanja) = -294 milijonov EUR (2021 do 2030)

TEŠ 5 = – 85 mil EUR

TEŠ 6 = – 209 mil EUR

Do leta 2025: neto/čiste izgube (vključno s fiksnimi stroški obratovanja in vzdrževanja ter odplačevanjem posojila)= -479 milijonov EUR

Do leta 2030: neto/čiste izgube (vključno s fiksnimi stroški obratovanja in vzdrževanja ter odplačevanjem posojila)= -870 milijonov EUR

Dodatek:

Šesti novelirani investicijski program za TEŠ 6 (NIP6) iz leta 2015 je predvideval milijardo dobička za TEŠ do leta 2030. Kje so se zmotili?

  1. NIP6 je znatno podcenil cene CO2 kuponov:

2. NIP6 je znatno precenil cene električne energije:

—

*EMBER je neodvisni think tank za podnebje in energijo, ki se osredotoča na pospešitev globalnega energetskega prehoda iz fosilnih virov.  Analizo Projecting potential future profitability of TEŠ from 2021 to 2030 je pripravila Sarah Brown, višja analitičarka za elektroenergetski sektor.

[1] TEŠ: Letno poročilo 2019 (april 2020): https://www.te-sostanj.si/wp-content/uploads/2020/09/Letno-poro%C4%8Dilo_TE%C5%A0_2019_slo_web-oblikovano.pdf

[2] Premogovnik Velenje: Letno poročilo 2019 (april 2020): https://www.rlv.si/wp-content/uploads/2020/12/PV-2019.pdf

[3] Financial Times: Cost of polluting in EU soars as carbon price hits record 50 EUR (2021): https://www.ft.com/content/2b965427-4fbc-4f2a-a14f-3be6019f0a7c 

[4] TEŠ: Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj: Novelirani investicijski program, rev. 6 (ver. 5.1, 24.4.2015): https://drive.google.com/file/d/0B5a1njBysATaUVZ2cXh0WEl3eDA/view

[5] Analiza se osredotoča na delovanje elektrarne ter ne vključuje stroškov in izračunov, povezanih s premogovnikom lignita, ter sredstev, ki jih bo HSE dobil v poravnavi z General Electric-om (ocenjeno na 261 milijonov EUR). Prav tako ni vključenih stroškov in prihodkov, vezanih na proizvodnjo toplotne energije, saj ta znaša zgolj manjši del prihodkov (približno 2,95 % v letu 2019).

 

Avtor naslovne fotografije: Goran Petrašević