V tretjem sodelovanju Focusa na Festivalu migrantskega filma, ki ga organizira Slovenska filantropija, smo prispevali k premiernem predvajanju dokumentarnega filma Iluzija izobilja (Belgija, 2022). Izbran je bil, ker prikazuje, kako vlade in korporacije v tekmi za neomejeno rast pridobivajo najcenejše surovine brez ozira na okolje in človekove pravice. V njem smo na projekciji 21. junija v Slovenski kinoteki spoznali tri pogumne in neutrudne »bojevnice«, ki so svoje življenje posvetile uporu proti nekaznovanosti korporativnih kršitev:
– Maximo, staroselsko kmetico, ki svoje ozemlje brani pred širjenjem rudnika zlata,
– Bertho, hči umorjene v uporu proti izgradnji hidroelektrarne, ki bi lokalnim skupnostim odvzela dostop do vodnih virov, ter
– Carolino, ki se zavzema za pravico družin 275 žrtev, ki so umrle v nekaj minutah ob sesutju jeza za strupene odpadke v mestu Brumadinho.

Sporočilu, da morajo podjetja odgovarjati za kršitve človekovih pravic in uničevanje okolja, smo posvetili tudi pogovor po projekciji, ki ga je vodila Nina Tome iz Focusa.

Gosta sta se strinjala o pomenu tovrstnih bojev, saj se ne zgodi nič, če ne pride do javne izpostavitve kršiteljev. Oba sta prepričana, da se podjetja zelo dobro zavedajo spornosti svojih praks. Ustaviti pa jih je mogoče samo z množičnim civilnim gibanjem.

»V filmu smo videli konkreten boj, konkretnih ljudi. Živimo v globaliziranemu kapitalizmu, ki obstaja ravno zato, da je situacija takšna. Sistem ne bi mogel funkcionirati, če ne bi bilo takšnih območij. Pogoj globalnega kapitalizma je izkoriščanje in svetovnim multinacionalkam se lahko zoperstavimo samo z organiziranim političnim bojem, ki smo ga vidili v filmu,« je bila ostra dr. Lana Zdravković z Mirovnega inštituta.

Kaj pa zakonodaja? In kaj lahko storimo v EU? Film obstoječe kršitve poveže s pripravo evropske zakonodaje o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki bi omogočil pravni pregon takšnega ravnanja podjetij iz Evropske unije po svetu. Postopek sprejema v Focusu budno spremljamo – stališče.

»Pri vsakem predpisu je vprašanje, ali ga bomo upoštevali. Lahko se sprejme super direktiva, ampak v praksi mogoče ne bo prinesla veliko sprememb. Zato je zelo pomemben mehanizem nadzora. In vedno je treba nasloviti tudi posameznike, ki stojijo za podjetji in dopuščajo kršitve ter sporne prakse,« je opozoril Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC in nadaljeval: »Pomembna so učinkovita pravna sredstva. Ljudem, ki so pod vplivom teh korporacij, je treba dati pravni interes, da lahko nastopijo na sodiščih. Ljudem, ki trpijo, mora biti dana moč, da sprožijo dana sredstva. In zelo je pomembno, da vztrajajo do konca. Kljub napadom s strani, ki ima neomejene resurse.«

Ob koncu pogovora smo potegnili še vzporednice z dogajanjem v Sloveniji, ki seveda ni izjema. Spomnili smo se na dva najbolj odmevna primera, Lafarge in Anhonovo. »Glede na to, da gre za globalno ideologijo, gre za isti mehanizem delovanja. Slovenija kot polperiferna drzava doživlja podobne globalne procese. Kdaj se edino nekaj spremeni? Ko so ljudje ogroženi, ko se organizirajo in kolektivno uprejo, onkraj kakršnegakoli zakona ali pravnega interesa. Upor je možen in političen, takrat ko je onkraj pravil, ker ta pravila niso pravična,« je sklenila dr. Zdravković in dodala še, da je zelo pomembna tudi solidarnost civilne družbe, ker je “prej ali slej lahko kdo drugi na vrsti”.

Posnetek pogovora je dostopen tukaj.

Dogodek smo izvedli v sklopu projekta Our Food. Our Future.