Letošnjo poletno šolo politične ekologije z naslovom »Preseganje neenakosti zelenega prehoda« je s predavanjem otvoril raziskovalec, ki dela na univerzi v Gentu, dr. Max Ajl.
Avtor knjige Ljudski zeleni dogovor (A People’s Green New Deal, 2021) je tako v dvorani Fakultete za družbene vede kot v pogovoru z novinarko Kristino Božič pojasnil svoj kritičen pogled na ideje zahodnih politikov, kako ‘reševati’ podnebno in okoljsko krizo.
V drugem delu knjige, ki ga pripravlja, se želi osredotočiti na pozitivne modele in predloge, želi predstaviti procese nacionalnih osvoboditev in ljudske ekologije v korist večine prebivalstva. Prek vprašanja novinarke pa je pojasnil, zakaj so drobni, lepotni popravki kapitalizma morda sprejemljivi za tiste, ki imajo sedaj dovolj bogastva – za periferijo pa po desetletjih izkoriščanja ter izčrpavanja niso opcija.
Povzemamo delček Ajlovih odgovorov, v katerih je zelo izpostavljena osrednja tema letošnje poletne šole politične ekologije, celoten intervju pa je objavljen na portalu Mesanec.si.
»Kapitalizem v revnejših predelih sveta preprosto ni podoben kapitalizmu v bogatih delih sveta. Razlogov je več. Bistveni je ta, da je kapitalizem sistemsko odvisen od neravnotežij in neenakosti, ki jih ustvarja, v dostopu do proizvodnih sredstev in procesov ter do dobrin. Kapitalizem je sistem polarizacije – ustvarja ekstreme, tako globalno kot znotraj obstoječih meja držav. To omogoča izkoriščanje, odvisnost od sistema, hkrati pa tudi vpetost vanj. Na tem je kapitalizem utemeljen. Globalni stabilizator sistema je to, da na periferiji obstajajo še ‘neizkoriščeni’, vedno novi delavci in delavke, ki jim periferna gospodarstva oziroma države z lastnimi politikami in ukrepi ne morejo ponuditi in zagotoviti dostojnega življenja ter preživetja. S tem se zatira rast plačila za delo na svetovni ravni, posledično pa tudi v jedrnih državah. Stanje na periferiji je posledica položaja tamkajšnjih oblasti, ki so omejene v izvajanju razvojnih politik za izboljšanje možnosti zaposlitve, za zagotovitev dostojnega plačila in preživetja ljudi. Omejuje se jih s finančnimi ovirami in pogojevanji prek tujih in mednarodnih posojil.«
»Okoljski dolg nas opominja, da se je razvoj v jedrnih državah lahko zgodil zgolj zaradi omejevanja in preprečevanja razvoja ter degradacije v perifernih državah. O tem obstaja veliko zelo dobrih raziskav in analiz. Bogastvo jedrnih državah je neposredno vezano na ropanje in izčrpavanje perifernih držav. Od tega bogastva jedrnih držav imamo danes vsi, ki smo v njih, koristi – obstaja delujoča infrastruktura, javni zdravstveni sistemi … Tega tudi skoraj nihče več ne zanika, a politiki pravijo, da jim za ta dolg ni mar. Zavračajo vsakršne odškodnine, povračila, poprave krivic … Kako podnebni dolg najbolje poplačati, je resno vprašanje in nimam čarobnih odgovorov. A brez porazdelitve in prerazporeditve bogastva, ne bo mogoče doseči pravičnosti.«
Priporočamo v branje!
Več o letošnji izvedbi Mednarodne poletne šole poltične ekologije pa si lahko preberete tukaj, posnetki predavanj pa bodo objavljeni na spletni strani https://www.politicalecology-ljubljana.si/.
