Dosego tega cilja in s tem ohranitev varne podnebne prihodnosti si lahko privoščimo, pravi IPCC. V scenariju berz sprememb potrošnja raste 1,6 do 3 % letno. Odločno blaženje podnebnih sprememb bi to rast znižala le za okoli 0,06 % letno (npr. 2,94 % rast namesto 3 %). Ekonomska ocena stroškov blaženja podnebnih sprememb v novem IPCC poročilu pa niti ne vključuje so-koristi ukrepanja – npr. boljšega javnega zdravja in povečane energetske učinkovitost – niti prihrankov pri stroških zaradi preprečitve prihodnjih posledic segrevanja ozračja.

IPCC izpostavlja, da so potrebne velike spremembe v globalni energetski mešanici ob hkratnem občutnem in hitrem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (TGP). Če želimo doseči cilj 2 ºC, moramo rabo brez- ali nizko-ogljične energije do leta 2050 povečati za skoraj štirikrat.

Poročilo poudarja, da mora bistveni del sprememb v energetskem sistemu predstavljati raba obnovljivih virov energije. Le-ti so vse bolj privlačni za investicije in imajo dobre možnosti v prihodnje, še posebej, če vlade vzpostavijo močnejše okvire politik spodbujanja njihove rabe. Rast rabe in padanje cen, ki je povezana z obnovljivimi viri kot npr. solarne fotovoltaike in vetrne energije, jih postavljata med energetske izbite prihodnosti.

Poročilo ugotavlja, da emisije TGP še naprej naraščajo – v zadnjih desetih letih so se povečale za več kot v prejšnjih tridesetih letih. Največji krivec za takšno rast je energetski sektor, predvsem termoelektrarne na premog. Za stabilizacijo koncentracij TGP na nizkih ravneh bo potrebno dolgoročno opuščanje tehnologij izrabe fosilnih goriv.

Med leti 2010 in 2029 bodo potrebne bistvene spremembe vlaganj – zmanjšanje vlaganj v fosilna goriva za 30 milijard dolarjev letno, ob hkratni podvojitvi vlaganj v obnovljive vire energije. Odlašanje z blaženjem podnebnih sprememb pomeni dražje ukrepanje v prihodnje, medtem ko so koristi takojšnjega ukrepanja višje od stroškov le-tega.

Poročilo je za svetovne voditelje alarmantno tudi z vidika nenadzorovano naraščajočih emisij iz prometa. Znanstveniki IPCC pravijo, da bo promet postal največji vir emisij CO2, če odločevalci ne sprejmejo ostrih ukrepov zmanjšanja rabe fosilnih goriv v prometu. V poročilu je zapisano, »da bodo emisije brez agresivne trajnostne politike (za zmanjšanje emisij iz cestnega prometa) rasle neprimerno hitreje kot emisije iz katerega koli drugega sektorja.«

Naslednjih 20 let je polnih priložnosti za podnebno ukrepanje, zaključuje IPCC. Oblikovalci politik morajo poročilo upoštevati kot nujen opomnik za okrepitev njihovih ukrepov in zagotavljanje hitrega in občutnega zmanjšanja emisij.