Praga/Ljubljana, 11. april 2016 – 15. aprila bo Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) obeležila 25. obletnico obstoja. Po dveh desetletjih spremljanja politik in projektov banke je mreža CEE Bankwatch Network objavila novo poročilo, ki opozarja na vedno večji razkorak med aktivnostmi EBRD in njenim mandatom.

Celotno poročilo Izgubljeni v tranziciji: 25 let Evropske banke za obnovo in razvoj je dostopno tukaj.

EBRD je bila ustanovljena leta 1991 z namenom olajšati prehod držav vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze v tržna gospodarstva skozi trajnostni razvoj. V teh državah banka do sedaj večinoma ni dosegla svojih ciljev, se je pa kjub temu regija, v kateri banka deluje, bistveno razširila. Dejansko je v tem obdobju iz statusa države prejemnice EBRD ‘diplomirala’ le Češka. Leta 2013 je tudi banka sama priznala, da so se številne države prejemnice ‘zagozdile v tranziciji’.

Poročilo analizira dva primera, v katerih je finančna podpora EBRD dejansko prispevala k poslabšanju gospodarske odvisnosti držav od izkoriščanja naravnih virov, kar jih dela ranljive na spremembe na trgu blaga. Prvi primer je Mongolija. Od leta 2006 naprej je vsaj 13 projektov rudarjenja premoga in železove rude v Mongoliji od EBRD prejelo precejšnjo finančno podporo. Navkljub nerešenim problemom lokalnih pastirjev je med podprtimi projekti tudi razširitev rudnika bakra in zlata podjetja Rio Tinto Oyu Tolgoi. Projekt je decembra 2015 prejel do sedaj največje sindicirano posojilo v vrednosti 1,2 milijarde ameriških dolarjev.

Drugi primer je Azerbajdžan. Podpora razvoju plinskega polja Shah Deniz II predstavlja največji delež EBRD financiranja za Azerbajdžan v zadnjih petih letih. Tako je banka prispevala h gospodarski krizi, s katero se zaradi padca cen nafte in plina sedaj spopada država. Ne le, da je financiranje fosilnih virov v Azerbajdžanu v neskladju z zavezo EBRD, da bo pomagala naslavljati podnebne spremembe: je tudi v ostrem nasprotju z mandatom banke, ki ji dopušča delovanje le v državah z večstrankarsko demokracijo, kar pa Azerbajdžan ni.

Fidanka Bacheva-McGrath, koordinatorka EBRD kampanje pri Bankwatchu, pravi:

“Pred 25. leti, na začetku tranzicije, so se vsi spraševali “Kdaj bomo dohiteli Zahod?”. Zdaj EBRD pravi, da bodo pretekla še desetletja preden bo doseženo zbližanje življenskih standardov. Gospodarske reforme so spodbujale netrajnostni razvoj in omogočile, da skorumpirane in nedemokratične elite obvladujejo družbe v državah vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze. EBRD je bila v regiji vodilna sila, tako z vidika finančnih in ideoloških smernic, kot tudi glede merjenja napredka tranzicije, zdaj pa za pomanjkanje napredka krivi države same. Če se uspeh banke meri z uspehom njenih držav prejemnic, bi se morali delničarji banke resno zamisliti nad njenim pristopom do razvoja.”

Vpletenost banke v veliko število projektov z negativnimi okoljskimi in družbenimi posledicami meče senco na poslanstvo banke, da spodbuja trajnostni razvoj. Poročilo opisuje tudi projekte izgradnje hidroelektrarn v Gruzuji in dotrajanih jedrskih elektrarn v Ukrajini. V obeh primerih, pa tudi drugih, je EBRD očitno zamižala ob dejstvu, da ni bilo opravljene strateške presoje alternativ projektom in da so projekti del zastarelih načrtov razvoja energetskega sektorja v teh državah. S takšnim ravnanjem je banka pokazala, da se moramo odprto vprašati o smiselnosti rabe javnega denarja za scenarij brez sprememb ob hkratnem ignoriranju javnega interesa in lastnih okoljskih ter družbenih standardov.

Poročilo poziva banko in njene delničarje (med drugim so to ZDA, Japonska, Kitajska, EU in njene države članice), da se kritično zamislijo nad uspehom banke pri dosegnju njenega poslanstva. Prav tako jih poziva, da spregovorijo o posledicah, ki jih imajo vlaganja banke za ljudi in okolje. Avtorji poročila poudarjajo, da je v številnih primerih še mogoče spremeniti smer.

Pippa Gallop, koordinatorka raziskav pri Bnakwatchu in ena od avtoric poročila, pravi:

“Ko gre za trajnostni razvoj, EBRD naredi en korak naprej in dva nazaj, koncept tranzicije pa je postal tako meglen, da je praktično brez pomena. Če želimo investicije banke preusmeriti od količine do kakovosti, je potreben temeljit premislek o namenu banke. To se bo zgodilo le, če bodo to zahtevali njeni delničarji.”

***

OPOMBE:

Nekatere primere, ki so opisani v poročilu, v okviru projekta Financiranje za razvoj spremljamo tudi v društvu Focus. Opisani so v publikaciji Na zlomljenih krilih razvoja.

Povzetek poročila v slovenščini je dostopen tukaj.

Dodatne informacije:

Fidanka Bacheva-McGrath
koordinatorka EBRD kampanje
[email protected]
+350 877 303097
Twitter: @fidankabmg

Pippa Gallop
koordinatorka za raziskave
CEE Bankwatch Network
[email protected]
+385 99 755 9787

Barbara Kvac
vodja projekta Financiranje za razvoj
Focus, društvo za sonaraven razvoj
[email protected]
059 071 325